Abies alba Brane

In memoriam Branetu Koncilju 

Koncilja Brane nam je po Dnevu kulture poslal februarski drobno fotokopirani A3 Alter-song mikročasopis, trinajstega ob trinajstih pa je v Novem mestu pri Rumanji vasi njegov poštni No gods no masters mesečnik za zmeraj nehal izhajati. Žalostna novica se seveda ni uvrstila v Dnevnik RTV Slovenije; umrl je samo nekdanji ulični prodajalec Mladine in član punk skupin, ki ponavadi uidejo osredotočenjem ljubljanocentričnega zgodovinopisja.V »homo sapiens civilizaciji« je nehal sodelovati le presaditelj dreves in traktorist z močno poškodovanim traktorjem.

V Branetovem zadnjem fanzinu, v članku »Znamenitosti dolenjskih gozdov« je prvi stavek: »Največja znamenitost je nižinska populacija Abies alba - jelk ter rekordni letni prirast - Jelovni boršt (okoli 4 km j. od Straže).« Ta »dežurna fotosintezna vrsta«, ta pljuča planeta Zemlja delujejo vse dni v letu na temperaturah od minus 3 do plus 50 stopinj celzija. Jelke so zaveznik trajnostne prihodnosti človeštva, ki si je uspešno nastavilo toplogredno past. So skromnejše od smreke, prebijejo se med listavci a vrhunec zrelosti dosežejo šele med stopetdesetim in tristotim letom starosti.

Tudi moj pokojni prijatelj trajnostnik je bil Albies alba. Njegov naravni pojav je imel malo sreč v življenju a ni bil nesrečen. Morda je bilo njegovo vrsto krvnega raka danes že mogoče ozdraviti, gotovo pa on ni imel denarja. Za zdravila je na ulici igral ustno harmoniko. Neizprosne čeljusti Neoliberalnega globalnega smo v koncertnem benefit konzorciju začasno razklenili septembra 2017, ko je bilo zločesto omelo v Branetu že tako razmahnjeno, da so ga zdravili na Golniku in mi je po telefonu povedal, da ni kaj prida komunikativen. Petindvajsetega decembra lani se v Postojni seveda ni mogel udeležiti skupščine Društva prijateljev zmernega napredka in nisem se mu opravičil, ker je bil tja sploh povabljen.

Smrt Boljšemu jutri, ki je izbruhnil samo za nekatere, naj živi spomin na borca za tak jutri, ki mu bo sledil tudi pojutrišnjik!

Naš pogumni tovariš, ki so ga ljubila drevesa je bil deževnega 19. maja 2017 še z nami na Bazi 20. Zvečer je v kulturni garaži domače hiše povedal, da življenje dojema kot boj. Posodil mi je knjigo Rudija Pušenjaka »Spomini proletarca«. Nisem je še prebral. Letos poleti, 4. julija, si jo bom v Jelovem borštu prečital na glas. V državi Sloveniji, ki ji moram biti hvaležen a nanjo ne morem biti ponosen, ogled baze 20 zanima v povprečju samo še dve osnovni šoli na leto. Moj celodnevni performans, ki ga napovedujem bo morda zanimal edinole živa bitja, ki jih je v Wikipediji mogoče najti pod geslom Abies alba (Bela jelka).

Pogreb jutrišnjika Braneta Koncilje bo v nedeljo, 18. februarja ob 15h na pokopališču v Vavta vasi. Na njem zagotovo ne bo uradno prisotnih uniformirancev Multinacionalke Vatikan. Prišli bomo tudi iz Istre v Xenophobilandu zato, ker smo tudi: PROTI iracionalizmu, ZA erotično kulturo in spolno enakopravnost, ZA sonaravno strategijo razvoja in ZA strukturalno metodologijo znanosti. Smrt Boljšemu jutri, ki je izbruhnil samo za nekatere, naj živi spomin na borca za tak jutri, ki mu bo sledil tudi pojutrišnjik!