#jaztudi

Zakaj je slovenski odgovor na gibanje #metoo izjemnega pomena

Ta teden je zaživela pobuda #tudijaz. Če vas njeno ime spominja na ameriško gibanje #metoo, ki je v zadnjih nekaj mesecih povzročilo globalni upor žensk proti spolnemu nasilju, to ni naključje: pobuda #tudijaz namreč je slovenski #metoo, je slovenski odgovor na to gibanje. Je poskus, da bi po številnih tujih igralkah, pevkah, športnicah in političarkah o svojih izkušnjah spregovorile tudi žrtve spolnega nasilja, nadlegovanja, ustrahovanja, poniževanja pri nas.

Res, končno, kajti pričevanj, kakršna se že mesece vrstijo na tujem, pri nas doslej skorajda ni bilo. Pa ne zato, ker spolnega nasilja in nadlegovanja ne bi bilo, Slovenija ni izjema, do nadlegovanja prihaja v zasebnem in poklicnem življenju, temveč zato, ker se je v majhnem okolju, kjer vsi poznajo vse, težje izpostaviti, udariti po mizi, s prstom pokazati krivca, zahtevati odgovornost, oddati prijavo. Žrtve se bojijo, da jim ne bi verjeli, da bi samo zamahnili z roko, da bi se namesto nasilnežev pod drobnogledom znašle same, da bi bili krivci oproščeni, one pa deležne povračilnih ukrepov ...

Ja, tišino, povezano s spolnim nasiljem in nadlegovanjem, je izjemno težko prekiniti. Temu sem bila kot novinarka priča večkrat, tudi takrat, ko sem leta 2006 preverjala neuradno informacijo, da naj bi tedanji Janšev minister brez listnice Marcel Koprol spolno nadlegoval več podrejenih sodelavk. Nekaj sem jih našla, stežka, jih še težje prepričala v pogovor, potem pa poslušala zgodbe, veliko bolj gnusne od tiste, ki sem jo na koncu objavila, kajti bale so se, da bi jih zaradi podrobnosti prepoznali, da bi se komu zamerile, da bi izgubile službo. Mar ni to grozno? Bile so prepričane, da na zaščito delodajalca – in to je bila sama vlada Republike Slovenije! – ne morejo računati. Strah je bil tako velik, da so se na koncu strinjale le z javnim razkritjem incidenta, ki se je zgodil pred približno 30 pričami: takrat je Koprol na glas ugotavljal, katera od sodelavk ima največje oprsje, in »zmagovalko« poimensko izpostavil.

Na drugi strani je Koprol očitke vseskozi zanikal, s položaja je »zaradi osebnih razlogov« sicer odstopil, a do pregona ni prišlo. Ker menda ni bilo nobene prijave, nobenih dokazov. Kmalu je postal drugi človek veleposlaništva v Budimpešti. Vendarle je bil dolgoletni član tedaj vladajoče SDS.

To še zdaleč ni edini primer s takšnim razpletom, ravno aktualno dogajanje v ZDA dokazuje, da jih je neskončno veliko, a tamkajšnje dogajanje je pokazalo tudi, da so se stvari spremenile: zdaj se je nadlegovalcem mogoče upreti, tudi tistim z največ vpliva. Danes lahko pade veliki Kevin Spacey, serijski nadlegovalec mladih moških. Pade lahko zdravnik ameriške gimnastičarske reprezentance, ki je spolno nadlegoval najmanj 265 deklic in je bil nedavno obsojen na dosmrtno zaporno kazen. Zgodbe žrtev so končno slišane. In čas je, da so končno slišane tudi pri nas.

Zato je pobuda #jaztudi tako zelo pomembna. In še toliko pomembnejša je, ker so se je pri njenem pobudniku, Zavodu 8. marec, lotili z veliko mero občutljivosti do tistih, ki so bili deležni nasilja, nadlegovanja, ustrahovanja, poniževanja: vzpostavili so namreč varen prostor, posebno spletno stran #tudijaz (www. tudijaz.si), kjer je mogoče povsem anonimno oddati pričevanja o vseh vrstah spolnega nadlegovanja, od tistih, ki jih je mogoče kazensko preganjati, do tistih, ki se marsikomu še vedno zdijo »le« del folklore. Žaljiv vzklik. Šlatanje, ki ga nismo odobrili. Spolno nadlegovanje je zelo zelo širok pojem.

Prva pričevanja so prispela že prvi dan, le nekaj ur po zagonu spletne strani. Ena od pošiljateljic je sporočila, da jo je nadlegoval inštruktor za vožnjo. Ker se je ni prenehal »slučajno« dotikati, ga je zamenjala. Druga je zapisala, da je morala »kot normalne sprejeti opolzke pripombe in predvajanje porničev v skupni sobi, kjer sem delala«.

Da pa ne bi pričevanj, zbranih v okviru pobude #jaztudi, le zbirali, jih bodo tri priznane raziskovalke z večdesetletnimi izkušnjami, dr. Darja Zaviršek, dr. Irena Šumi in dr. Renata Šribar, sproti analizirale in poskušale z njihovo pomočjo dobiti globlji vpogled v neenakost v naši družbi. Cilj je jasen: da bi kot družba vzpostavili ničelno toleranco do nasilja in nadlegovanja na podlagi spola.