Digitalizacija bo motor rasti v prihodnosti

Z avtonomnimi avtomobili in tovornjaki bodo izginili milijoni delovnih mest za voznike. Trgovci pa bodo avtomatizirali vse, kar je mogoče, da bodo lahko zmanjšali število zaposlenih. Ekonomisti se bodo takrat razburjali, ker ne bo na voljo dovolj delovnih mest.

Obdobje šibke rasti produktivnosti se v ZDA in Evropi končuje, v novi študiji ugotavljajo raziskovalci svetovalne hiše McKinsey & Co. Potem, ko je v zadnjih letih rasla za okrog 0,5 odstotka, v prihodnjem desetletju pričakujejo letno rast za 2 odstotka in več. »Smo zelo optimistični,« je za Bloomberg povedala Jaana Remes, partnerica na McKinsey Global Institute v San Franciscu. Raziskovalci po njenih besedah do zdaj niso videli tako krepkih, širokih in globokih tehnoloških možnosti za rast produktivnosti znotraj in med panogami, kot jih vidijo zdaj.

Krepki pospešek bo rasti produktivnosti zagotovila digitalizacija. Evropa po oceni McKinseyja zdaj izrablja le 12 odstotkov svojega digitalnega potenciala, ZDA pa 18 odstotkov. Povečanje tega potenciala bo omogočilo povečanje prodaje blaga v maloprodaji prek spleta. Ta prodaja v celotni maloprodaji zdaj predstavlja le 10 odstotkov, čeprav je dva krat bolj produktivna od prodaje v klasični trgovini na drobno.

Razvoj avtonomnih vozil za široko potrošnjo v McKinseyju vidijo kot drugi razlog za pospešitev rasti produktivnosti. Delež teh avtomobilov v prodaji vseh avtomobilov bo do leta 2030 dosegel 15 odstotkov. K rasti produktivnosti v prihodnjem desetletju bo prispevalo še povečanje deleža bančnih storitev prek spleta in povečanje porabe pametnih merilnikov na področju komunalnih storitev.

K rasti produktivnosti v prihodnjem desetletju bo prispevalo še povečanje deleža bančnih storitev prek spleta in povečanje porabe pametnih merilnikov na področju komunalnih storitev.

Raziskovalci nadalje izpostavljajo pomen povpraševanja na rast produktivnosti. Potem, ko so se z izbruhom finančne krize pred desetimi leti soočila s padcem povpraševanja in presežnimi zmogljivostmi, so podjetja zmanjšala nakupe opreme, ki omogoča povečanje njihove učinkovitosti. Prisiljena so bila tudi prodajati manj dobičkonosne izdelke, da so privabila kupce.

Veliko teh glavobolov z okrevanjem globalnega gospodarstva izginja, zato se povečuje vrednost narejenega na uro. Jan Mischke, partner McKinsey Global Institute v Zürichu, razlaga, da se obdobje, ko je kriza najbolj močno vplivala na produktivnost, končuje. Negotovo pa je, ali bo digitalizacija zajezila povečevanje neenakosti in druge dolgoročne trende, ki zavirajo rast. Zaradi tega je treba nadaljevati z izvajanjem ekonomskih politik, ki spodbujajo dodatno usposabljanje zaposlenih.

Izkušnje iz zadnjih 50 let kažejo, da je potrebno od časa, ko nove tehnologije postanejo na voljo do njihove 90-odstotne rabe, med 8 in 28 let, v Wall Street Journalu o študiji piše Harriet Torry. Produktivnost dela, ki pomeni razmerje med proizvedenim produktom in številom ur dela, je ključen za rast gospodarstev, izboljšanje življenjskega standarda in obvladovanje inflacije. Zaradi staranja prebivalstva je pričakovati, da se bo v prihodnje za delo sposobnih vse manj ljudi.

Raziskovalci hiše McKinsey navajajo trgovino na drobno, kmetijstvo, gradbeništvo, zdravstvo, vlado in izobraževanje kot sektorje, ki se najbolj počasi digitalizirajo. Vodilne panoge pa so tehnologija, mediji, poklicne in finančne storitve. Poleg digitalizacije bo treba rast produktivnosti pospešiti še z izobraževanjem, poslovnimi naložbami in povečanjem kupne moči potrošnikov z nizkimi prihodki.

Poleg digitalizacije bo treba rast produktivnosti pospešiti še z izobraževanjem, poslovnimi naložbami in povečanjem kupne moči potrošnikov z nizkimi prihodki.

Svetovalec za naložbe Mike Mish Shedlock o trditvi raziskovalcev, da je rast produktivnosti zavrlo »šibko povpraševanje«, pravi, da rast dolga pri nakupih na kreditne kartice kaže, da povpraševanje ni šibko, samo ljudje denarja nimajo. Prodaja stanovanj ni nizka zato, ker ni povpraševanja, ampak zato, ker si jih ljudje ne morejo privoščiti.

Visoko zadolženost in veliko preveč trgovin na drobno, restavracij hitre hrane in trgovskih centrov, ki potrebujejo veliko delavcev z nizko izobrazbo, Shedlock med drugim navaja kot razlog za padec produktivnosti. Centralna banka je znižala obrestne mere in podjetja so si izposodila denar, ki ga niso porabila za naložbe, ampak za nakup lastnih delnic po smešnih cenah. Tudi to je zavrlo rast produktivnosti.

V prihodnje Shedlock vidi dva razloga za dvig produktivnosti. Prvi je, da bodo z avtonomnimi avtomobili in tovornjaki izginili milijoni delovnih mest za voznike. Trgovci pa bodo avtomatizirali vse, kar je mogoče, da bodo lahko zmanjšali število zaposlenih. Ekonomisti se bodo takrat razburjali, ker ne bo na voljo dovolj delovnih mest.