Razprave o ukinitvi obveznega RTV prispevka

Radikalne stranke javnih RTV hiš, ki se financirajo s prispevki, sicer nočejo popolnoma ukiniti, v njih želijo pridobiti vpliv in jih nadzirati

Švicarji so v nedeljo na referendumu zavrnili odpravo prispevka za javno radiotelevizijo SRG. Njegovo ukinitev v Švici po poročanju STA podpirajo predvsem desne stranke ter njihovi podmladki. Trdijo, da je prispevek previsok, pristranski in nepotreben. Državljani bi morali pri poplavi ponudnikov informacij sami odločiti, za kaj želijo plačati in za kaj ne. Švicarska javna SRG pa bi se po njihovem prepričanju lahko financirala z dodatnim oglaševanjem, prodajo oddaj in posebno plačljivo televizijo.

Švicarska vlada in SRG sta po drugi strani posvarila, da bi sprejetje predloga pomenilo konec za javno radiotelevizijo, saj bi ostala brez treh četrtin proračuna. Demokracija potrebuje dobre in neodvisne informacije, kar pa je težko doseči na zasebnem trgu, kjer si odvisen od gledanosti, zatrjujejo.

Ker v več državah EU zahtevajo ukinitev prispevka za javno radiotelevizijo, nedeljski referendum ni bil pomemben samo za Švico. V Sloveniji je leta 2009 ukinitev obveznega prispevka za RTV predlagal takratni minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, člani Slovenske demokratske mladine (SDM), ki so podmladek stranke SDS, pa so nato jeseni leta 2016 v Državni zbor na komisijo za peticije prav tako poslali pobudo za ukinitev obveznega plačevanja RTV prispevka.

V Sloveniji je leta 2009 ukinitev obveznega prispevka za RTV predlagal takratni minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, podmladek SDS pa je jeseni leta 2016 o ukinitvi poslal pobudo kar v Državni zbor.

V Avstriji je javna radiotelevizijska hiša ORF pravkar vložila tožbo proti podkanclerju in prvaku desničarske svobodnjaške stranke (FPÖ) Hansu-Christianu Stracheju, ker je na Facebooku javno televizijo in enega od njenih voditeljev obtožil laganja. Strache je po poročanju STA na svojem profilu na Facebooku objavil lažni oglas za ORF s sloganom »Obstaja kraj, kjer laži postanejo novice«. Na njem je bil upodobljen televizijski voditelj Armin Wolf, ki zaradi objave ločeno toži Stracheja. Ta se zdaj izgovarja, da je šlo za »satiro«.

Christian Meier v die Welt piše, da je za ohranitev obveznega prispevka za javno RTV v Švici počasi nastajala široka zveza, na čelu katere so umetniki, športniki in predstavniki nevladnih organizacij. SRG kot javno radiotelevizijo vidijo kot temelj demokracije in splošnega dobra. Kar je za druge črno, je zanje belo.

Bitka za javno radiotelevizijo pa z izidom švicarskega referenduma ni dobljena. Nekateri nemški novinarji so avstrijskemu kanclerju Sebastianu Kurzu, ki v Avstriji vlada v koaliciji s svobodnjaki, poslali odprto pismo in ga tako pozvali, naj poskrbi za svobodo govora in medijev. FPÖ namreč še naprej odločno vztraja pri zahtevah za ukinitev obveznega prispevka za javno RTV.

Razprave o ukinitvi obveznega prispevka za javno RTV imajo tudi v Franciji, na Poljskem in Danskem. Francoski predsednik Emmanuel Macron naj bi javne medije pred kratkim označil za »sramoto za republiko«. Čeprav v elizejski palači trdijo, da predsednik te besedne zveze ni uporabil, je jasno, da Macron namerava radikalno reformirati slabe in neučinkovito vodene javne medije.

Razprave o ukinitvi obveznega prispevka za javno RTV imajo tudi v Franciji, na Poljskem in Danskem. Francoski predsednik Emmanuel Macron naj bi javne medije pred kratkim označil za »sramoto za republiko«.

Na Danskem hoče vladna konservativno-liberalna stranka Venstre znižati proračun javne radiotelevizije in vlagati v digitalno platformo. To po vzoru ponudnika naročniških filmov in serij Netflix imenujejo »Danflix«. Danska ljudska stranka bi obvezni prispevek za javno RTV nadomestila z davkom, katerega višina bi bila odvisna od dohodka.

Na Poljskem skuša vladajoča konservativna stranka Zakon in pravičnost (PiS) javno radiotelevizijo spremeniti v svoje trobilo. V parlamentu že lahko doseže, da so imenovani njej naklonjeni vodilni, zdaj namerava bistveno spremeniti še sistem financiranja javne RTV. Tudi v Nemčiji je vse več zahtev za ukinitev obveznega prispevka za javno RTV.

V Romuniji so ga lani že ukinili, v Belgiji namerava letos iz sistema financiranja z obveznim prispevkom izstopiti francosko govoreči del javne RTV. Na Finskem, Nizozemskem in v Španiji že dalj časa nimajo več obveznega RTV prispevka. Tam javne RTV financirajo z javnimi sredstvi in davkom.

Stephan Russ-Mohl, profesor novinarstva na univerzi della Svizzera italiana v Luganu, svari pred posploševanjem, saj med državami v Evropi ni velika razlika le med višino prispevka za javno RTV, ampak tudi v kakovosti. Standardi, od katerih je odvisna kakovost in neodvisnost javne RTV, so v različnih državah zelo različni. Po profesorjevih podatkih so najvišji v Veliki Britaniji, Skandinaviji in Švici.

Standardi, od katerih je odvisna kakovost in neodvisnost javne RTV, so v različnih državah zelo različni.

Ulrich Wilhelm, prvi mož nemške javne RTV ARD, opozarja, da ponudba digitalnih plačljivih vsebin vodi do tega, da so uporabniki pripravljeni plačati le tisto, kar sami uporabljajo. Ti gledalci postavljajo pod vprašaj model javne RTV, ki temelji na solidarnosti s financiranjem celotne ponudbe, v kateri je na voljo za vsakogar nekaj.

Wilhelm ugotavlja, da skušajo radikalne stranke pridobiti vpliv v RTV hišah, ki se financirajo s prispevki. »Teh hiš nočejo popolnoma ukiniti, hočejo jih kontrolirati,« pravi. Profesor Stephan Russ-Mohl razlaga, da javni korektiv v sedanjih težkih političnih razmerah za demokracijo potrebujemo bolj kot kdaj koli. Dobro pa se je pogovarjati o strukturi javnih RTV hiš. Pogovarjati se je treba o novih oblikah novinarstva v javnih medijih, pa tudi o sodelovanju med javnimi medijskimi hišami in zasebnimi medijskimi družbami.