Kaj lahko umetnost jutri naredi za vas?

Ali je danes umetnost še tista, ki kaže pot v prihodnost, ali pa je postala tehnologija vsa umetnost? Kako naj bo umetnik v družbi, ki ji dominira tehnologija, še družbeni vizionar? Na ta vprašanja bo poskušala odgovoriti razstava, ki jo je pripravila kuratorka Nadja Zgonik.

V Mestni galeriji Nova Gorica bo od 9. do 30. marca na ogled študijska razstava z naslovom Futurologija - Kaj lahko umetnost jutri naredi za vas?. Kuratorstvo in izbor umetnikov so letos zaupali Nadji Zgonik, ki bo skupaj z umetniki poskušala odgovoriti na naslednja vprašanja: Ali je danes umetnost še tista, ki kaže pot v prihodnost, ali pa je postala tehnologija vsa umetnost? Kako naj bo umetnik v družbi, ki ji dominira tehnologija, še družbeni vizionar? Razstava bo zasnovana kot preplet sodobnih umetniških praks, ambientov, objektov, projekcij in slik.

Kot je koncept razstave opisala Zgonikova, "bo razstava bolj kulturološki razmislek kot znanstvenofantastični pogled v prihodnost, saj se ne bo toliko ukvarjala s prisotnostjo znanosti in tehnologije med umetnostnimi temami kot z vlogo umetnikov kot vizionarjev ali napovedovalcev družbene bodočnosti. Za umetnika in njegovo vlogo v družbi smo tradicionalno rekli, da je kot vodnik, ki kaže družbi pot v prihodnost. Uveljavljena je bila fraza, biti pred svojim časom (être avant le temp). Ali je danes umetnik še vedno pred svojim časom, ali pa ga perfidni sistem libaralnega kapitalizma spreminja zgolj v producenta vedno novih, senzacionalističnih in spektakularnih umetniških projektov, namenjenih zaposlovanju misli neustvarjalnih množic? Vprašali se bomo, ali in kako se umetnost lahko izmakne taki vlogi in kako umetniki vidijo specifično moč umetnosti v družbi prihodnosti?"

Z deli na razstavi se bodo ozrli tudi v polpreteklo zgodovino in v sedanjost, saj je bila Nova Gorica pred 71 leti z gradnjo na novo, iz nič, grajena za bodočnost. Zato lahko prav tu premišljujemo, kaj pomeni sodelovati pri in uresničevati bodočnost in kako graditi novo utopijo, poskušali pa se bodo dotakniti tudi nekaj pomembnih tem. Govorili bodo o umetnosti kot posrednici vizionarskih nazorskih stališč, postavili si bodo vprašanje o naši družbi, ali ji uspeva hoditi v toku s časom (tu je mišljena družba kot celota, ne le izjemni posamezniki), kaj so templji bodočnosti, dotaknili se bodo grožnje globalnega onesnaževanja planeta, neoludističnih praks (razbijanje strojev), posledic napake v tehnološkem sistemu, robotizacije družbe, umetne inteligence, genetskega inženiringa in biotehnologije.

Na razstavi sodelujejo: BridA, Narvika Bovcon, Srečo Dragan, Ida Hiršenfelder, Damijan Kracina, Staš Kleindienst, Marko A. Kovačič, Vladimir Leben, Marko Peljhan, Marko Pogačnik, Tobias Putrih, Sašo Sedlaček, Maja Smrekar, Saša Spačal, Robertina Šebjanič, Nejc Trampuž, Aleš Vaupotič, Uroš Weinberger, Zupančič::Živadinov::Turšič.

Nadja Zgonik je doktorica umetnostne zgodovine in izredna profesorica za umetnostno zgodovino na ALUO v Ljubljani, kjer vodi Katedro za teoretične vede. Področje njenega raziskovanja je likovna umetnost modernizma, postmodernizma in sodobnosti, s posebnim poudarkom na slovenski, kjer preučuje povezave z družbenim, ekonomskim in političnim kontekstom. Doslej je izšlo šest njenih monografskih publikacij, kot pobudnica in urednica knjižne izdaje je vodila projekt pisanja zgodovine slovenske likovne umetnosti od sredine 20. stoletja dalje v obliki gesel. Bila je med ustanovitelji in prva glavna urednica časopisa Moderne galerije M’ars (1989, prenehal z izhajanjem leta 2001). Deluje tudi kot likovna kritičarka, kot gostujoča kustosinja pa je zasnovala številne razstave, od avtorskih projektov, projektov za specifične prostore in monografskih predstavitev slovenskih umetnikov. Je članica več strokovnih združenj: mednarodnega združenja likovnih kritikov AICA, Slovenske sekcije PEN in Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva.