Konec slovenskega vrhunskega zborovstva ?

Trend opuščanja finančne podpore vrhunski zborovski dejavnosti s strani ministrstva za kulturo 

Trend opuščanja finančne podpore vrhunski zborovski dejavnosti s strani Ministrstva za kulturo se je začel že pred leti, pred štirimi leti je bil v sofinanciranje sprejet samo še en zbor iz nabora izjemnih zasedb z vidnimi in jasno merljivimi mednarodnimi uspehi. Letos je z rezultatom štiriletnega javnega razpisa sofinanciranja javnih kulturnih programov trend dosegel skrajno točko s popolnim izbrisom celotne dejavnosti iz sofinanciranih programov, kar je v popolnem nesoglasju z vrhunskimi dosežki na tem področju.

Področje zborovske glasbe je v Sloveniji nadpovprečno razvito, zborovstvo pa je najbolj množična kulturna dejavnost v državi. Dolgoletno kvalitetno delo je slovenskemu zborovstvu odprlo pot v mednarodne kroge, kjer uživa velik ugled.

Prepoznavnost in uspehi v mednarodnem merilu so rezultat dolgoletne tradicije, kvalitetnega in usmerjenega dela Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) ter uspešnih modelov izobraževanja skozi šolske in študijske programe. Ti uspehi so plod konstruktivnega sodelovanja profesionalnih umetnikov, tako skladateljev kot dirigentov, profesionalnih organizacij (Akademija za glasbo, Zavod za šolstvo, obe Pedagoški fakulteti, JSKD) in ljubiteljske kulture.

Med številne uspehe našega zborovstva lahko štejemo izvedbo Evropskega zborovskega simpozija leta 1995 v Ljubljani, kjer smo predstavili naše najboljše izvajalce in skladatelje, uvrstitev Mednarodnega zborovskega tekmovanje Gallus Maribor v zvezo šestih tekmovanj za veliko zborovsko nagrado Evrope (2008), zdaj pa še pridobitev kandidature za največji izobraževalno-koncertni dogodek pri nas - festival Europa Cantat Ljubljana 2021. Vse te zaupane nam prireditve kažejo, da mednarodna strokovna javnost visoko ceni slovensko zborovstvo.

To uspešno zgodbo je desetletja pomagalo graditi tudi Ministrstvo za kulturo (MK). S sofinanciranjem programov je omogočalo kontinuirano delo vrhunskih zborov, ki so dajali zgled in priložnosti za napredovanje celotne slovenske zborovske dejavnosti. Zbori, ki so bili stabilno sofinancirani s strani MK, so delali z najbolj prepoznavnimi imeni zborovske glasbe doma in po svetu, naročali novitete, pripravljali razvojne projekte in skrbeli za obsežno in učinkovito promocijo Slovenije po vsem svetu. Zaradi tovrstnega sofinanciranja je nastala nova slovenska zborovska literatura z izvedbami na svetovnih odrih, najbolj inovativni pa danes postavljajo nove smernice dejavnosti na svetovni ravni.

Kljub vrhunski kakovosti vse manj denarja za delovanje

Žal pa se je že pred leti začel trend opuščanja finančne podpore vrhunski zborovski dejavnosti s strani MK. Tako je bil pred štirimi v sofinanciranje sprejet samo še en zbor iz nabora izjemnih zasedb z vidnimi in jasno merljivimi mednarodnimi uspehi, letos pa je zborovstvo iz programa sofinanciranja MK povsem izginilo.

Na štiriletnem javnem razpisu sofinanciranja javnih kulturnih programov je tako trend zmanjševanja finančnih sredstev dosegel skrajno točko s popolnim izbrisom celotne dejavnosti iz sofinanciranih programov. Kar je, glede na zgoraj zapisano, diametralno nasprotno z dosežki na tem področju.

Odgovorne sprašujemo, kako je mogoče, da je podpora vrhunskim društvom – tudi finančna – zdaj izključno v domeni stvar JSKD, če pa je vsem vpletenim kristalno jasno, s kako skromnimi sredstvi razpolaga JSKD in da zato nikakor ne more biti odgovoren za financiranje vrhunskih zborovskih zasedb.

Za lažjo predstavo naredimo primerjavo, koliko podpore prejmejo društva od JSKD in koliko drugi izvajalci na področju glasbene ustvarjalnosti neposredno od MK.

JSKD podeljuje sredstva na podlagi dveh razpisov. Iz naslova prvega, ki se razpisuje vsako leto, je za sofinanciranje projektov za zborovsko dejavnost, kamor letno prispe povprečno ok. 100 prošenj, namenjenih približno 55.000,00 eur. Posamezno društvo lahko od JSKD prejme podporo za največ dva projekta, vsak projekt pa lahko prejme največ 3.500,00 evrov. Povedano drugače, posamezno društvo lahko dobi na leto največ 7.000,00 eur za skupno dva projekta, v praksi pa je ta številka praviloma še precej nižja (v povprečju cca. 800,00 evrov na projekt).

Drugi razpis je dveletni in je namenjen sofinanciranju vrhunskih društev s področja zborovstva in folklore, zagotavlja pa skupaj 50.000,00 eur sredstev na leto. Razpisan je bil lani, do sredstev pa je upravičenih do pet vrhunskih društev. To pomeni v povprečju 10.000,00 eur na leto za posamezno društvo.

Pa poglejmo sredstva, ki jih letos MK namenja za letno financiranje izvajalcev na področju glasbenih umetnosti. Najnižji znesek, ki ga je ministrstvo namenilo posameznemu izvajalcu znaša 59.810,00 eur (kar je več kot celotni razpisni letni budget JSKD za zborovsko dejavnost), najvišji pa 98.828,00 eur. Vseh prejemnikov, ki jim je MK na tokratnem razpisu dodelilo sredstva, je osem, skupaj pa so prejeli skoraj 700.000,00 eur.

Primerjava s sredstvi, namenjenimi zborovski glasbi preko razpisov JSKD, je absurdna in sprašujemo se, kako lahko ministrstvo pričakuje posebne dosežke, če je domet pomoči JSKD na letnem razpisu za projekt 3.500,00 eur. S takšnim načinom lahko v nekaj letih pričakujemo popolni propad slovenskega vrhunskega zborovstva. Je to javni interes v kulturi?

Ukinjanje financiranja zborovstva s strani MK ogroža in onemogoča nadaljnji razvoj dejavnosti, ki brez izrazitega kvalitativnega vrha ne more slediti svetovnim glasbenim trendom na tem področju, kej šele, da bi jih postavljala. Hkrati tovrstne odločitve negativno vplivajo na zborovodje, skladatelje in druge profesionalne umetnike, ki so del kompleksne zgodbe z dolgo zgodovino vrhunskosti. Obeta se, da bodo tudi doma dobro izobraženi zborovski dirigenti odšli v tujino.

V letu 2021 bo Slovenija po več desetletjih prizadevanj spet dobila možnost, da svojo zborovsko tradicijo, znanje, dosežke, skladatelje, dirigente ter seveda najpomembnejše zbore in vokalne skupine uspešno predstavi svetovni zborovski javnosti v okviru festivala Europa Cantat 2021, ki bo v Ljubljano pripeljala okrog štiri tisoč poznavalcev zborovskega petja iz vsega sveta. Projekt, ki ga je vlada s sklepom medresorsko podprla, bo uspešen samo, če bo taka tudi zborovska dejavnost. Vlado RS in MK sprašujemo, kaj bosta storila? Bosta z ignoranco poskrbela, da se vrhunsko zborovsko petje sesuje samo vase, ali bosta končno podprla njegovo vrednost ter pomagala zgraditi iz njega mednarodno prepoznavno blagovno znamko, kot so to že zdavnaj storili v skandinavskih ter baltskih državah?

S spoštovanjem, dekan Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, izr. prof. Marko Vatovec, direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, mag. Marko Repnik