V Nemčiji začetek konca zasebnega zdravstva?

Več kot štiri mesece po volitvah v Nemčiji so se tamkajšnji konservativci (CDU in CSU) in socialdemokrati (SPD) dogovorili o prihodnji veliki koaliciji pod vodstvom dolgoletne kanclerke Angele Merkel. Predvsem v SPD so omahovali in sprva nameravali ostati v opoziciji. »Zadržek, ki smo ga imeli do ponovnega vstopa v koalicijo z Angelo Merkel,« je dejal Knut Fleckenstein, eden izmed najvplivnejših članov nemške SPD, sicer evroposlanec, »je bil, da bo potem skrajna Alternativa za Nemčijo (AfD) postala najmočnejša opozicijska stranka, zaradi česar bo dialog potekal na tej liniji. Si predstavljate, kako bo, ko bo v odzivu na vsako dejanje vlade v parlamentu v prihodnjih štirih letih glavno besedo dobila AfD?«

A nazadnje naj bi bila SPD s koalicijskimi pogajanji dobila precej več, kot so njeni člani pričakovali, zato je 66 odstotkov delegatov glasovalo za. Razmere naj bi bile namreč kritične. »Izhodišče naših zahtev je bilo, da v Evropi in Nemčiji naraščajo razlike med bogatimi in revnimi, zaradi česar smo v pogajanjih imeli pred očmi eno samo glavno točko, to je krepitev socialne države. Znotraj tega pa predvsem zdravstveno reformo oziroma zmanjšanje naraščajočih razlik med javno in zasebno zdravstveno zavarovanimi,« razlaga Fleckenstein. V Sloveniji imamo še vedno eno, glavno javno zdravstveno zavarovalnico (ZZZS), v Nemčiji pa obstajata dva sistema, javni in zasebni; v tem je zavarovanih 11 odstotkov prebivalcev, večinoma najpremožnejših. »Ker so zdravniki v zasebnem zdravstvu tudi bolje plačani, je zanimanja za delo v javnem zdravstvu vse manj. Posledica so daljše čakalne dobe in pomanjkanje zdravnikov, predvsem na obrobju,« razlaga Fleckenstein.

Javnomnenjske ankete so pokazale, da si veliko Nemcev želi odpravo zasebnega zdravstvenega zavarovanja, ki je bolj potratno. Zgodba je dejansko podobna slovenski, tudi v Nemčiji, so ugotovili, so administrativni stroški v zasebnem zdravstvu enkrat višji kot v javnem. Zdravstvena reforma je bila zaradi tega ena od osrednjih tem nemškega predvolilnega boja. Čeprav so se v SPD zavzemali za odpravo t. i. sistema prvorazrednih in drugorazrednih v zdravstvu, jim s koalicijskimi pogajanji tega ni uspelo doseči, dosegli pa so kompromis, na podlagi katerega naj bi za zdravnike delo v javnih ambulantah postalo enako zanimivo kot v zasebnih. Zavezali so se, da bodo izenačili plače zdravnikov, ki delajo v javnem in zasebnem delu zdravstva. Si predstavljate, da bi v Sloveniji, kjer si zdravniška zbornica prizadeva za izključitev vseh zdravnikov iz sistema javnih uslužbencev, ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc zdravnike koncesionarje in zobozdravnike zasebnike vključila v sistem javnih uslužbencev?

Novice iz Nemčije pač v Slovenijo prihajajo z zamudo. Na začetku aprila bo denimo Akademija Finance v sodelovanju z (zasebno) zdravstveno zavarovalnico Vzajemno pripravila posvet na temo »Zakaj je nemško zdravstvo boljše od slovenskega«. Obe organizaciji, ki ju podpira največja slovenska zasebna zdravstvena ustanova MC Medicor, Društvo za zdravje naroda in Društvo na srcu operiranih Slovenije pa sta ta teden »v imenu civilne družbe« poslali protestno pismo predsedniku vlade Miru Cerarju. V njem nasprotujeta nameri ministrstva za zdravje, ki želi v javni bolnišnici Celje vzpostaviti četrti center za zdravljenje bolezni srca in ožilja. Češ da zdaj delujoči centri – med njimi MC Medicor – »… v celoti uspešno pokrivajo to zdravstveno dejavnost«. Kot da bi kar naravnost prosili: gospod predsednik, prosim, ohranite dolge čakalne dobe za bolne na srcu, da bomo zasebniki imeli dovolj dela.