Ni prostora za alternativo

Kdo nagaja edinemu alternativnemu prostoru v Celju

Če boste vprašali Celjanke in Celjane, zlasti mlade, študente in tiste, ki jih zanimata glasba in umetnost, vam bodo povedali, da v njihovem mestu ni pravega prostora za alternativno kulturo. Nekoč jo je ponujal kultni Kljub, potem dolgo ni bilo nič, danes je edini tak prostor Umetniška četrt oziroma njen najplodnejši del Galerija AQ (Art Quarter).

Tam od leta 2015, ko je na odprtje prišlo približno tisoč ljudi, potekajo številni koncerti, med drugimi sta nastopila Marko Brecelj in Damir Avdić, literarni večeri in predstavitve knjig slovenskih avtoric in avtorjev, umetniške razstave in tudi delavnice, za odrasle in otroke. A Galerija AQ, ki se lahko od odprtja do danes pohvali s 74 projekti, ima s sosedi, policijo in občino predvsem težave – s prvimi, ker ob večernih urah zaradi domnevnega hrupa kličejo druge, s tretjo pa, ker se za Galerijo AQ preprosto ne zmeni.

»Galerija AQ je v prostorih občine, kjer je najemnina subvencionirana. Žalosti nas, da se občina, ko nas potrebuje za promocijo, z nami rada pohvali, češ da tudi v Celju živi alternativna scena, ko pa nanjo naslovimo vprašanja in prošnje, naj bi se razmere uredile, ima za nas gluha ušesa. Predvsem imamo težave s policijo, ker jo ob skoraj vsakem dogodku kličejo sosedje. Začelo se je zgolj z eno sosedo, ki nam je začela nagajati, češ da jo moti večerni hrup. Nesoglasja smo želeli zgladiti in smo sosede vabili tudi na odprtja, v naše prostore, da bi videli, kaj počnemo – na začetku so celo nekajkrat prišli, nato pa je dialog zamrl. Zdaj policijo kličejo že okoli desete ure zvečer, ko se gostje zadržijo po prireditvah in se dogodki prelevijo v druženje ob glasbi. Dovoljenje za obratovanje imamo načeloma do polnoči, nimamo pa začasnega ali stalnega dovoljenja za prirejanje dogodkov. Ker želimo igrati po pravilih, gremo zato pred vsakim dogodkom na policijo, tam pa nam vsakič znova povedo, da za to ne potrebujemo nobenega dokumenta. A ko se nato kasneje pripeljejo, ker nas je kateri od sosedov prijavil zaradi hrupa, zahtevajo prav prej omenjeni dokument. Denarne kazni še nismo dobili, saj vedno upoštevamo opozorilo policistov in dogodek prekinemo,« pojasnjuje vodja Galerije AQ Robert Hutinski.

V Umetniški četrti, ki je zasedla prostore nekdanjih pisarn na naslovu Na okopih 2c, poleg omenjene galerije deluje še deset umetniških ateljejev – gre za nekakšno celjsko različico ljubljanske Metelkove.

Hutinski se boji, da je šla zadeva že tako daleč, da si nekateri želijo galerijo zapreti. Vzrok naj bi bila predvsem »netradicionalni« program in alternativnost. »Z našo problematiko, čeprav so z njo seznanjeni na občini in policiji ter v vseh kulturnih institucijah v mestu, se ne želi ukvarjati nihče. Tako smo prepuščeni naključni sreči, to pomeni, da včasih policija celo ne pride, in improviziranju. Volja do delovanja galerije tako z vsakim ponovnim obiskom policistov izginja in ostaja le še nekakšna kljubovalnost,« poudarja vodja.

Vprašanja smo naslovili tudi na celjsko občino. 

Je v Celju prostor tudi za alternativno kulturo? "Mestna občina Celje je bila s strani Policijske uprave Celje obveščena o pritožbi stanovalcev z dne 8. marca 2018. Zadeva je v fazi reševanja, pojasnjujemo pa, da ima Mestna občina Celje sklenjene najemne pogodbe za ateljeje v tako imenovani umetniški četrti, v kateri so določene minimalne obveznosti najemnika v zvezi z aktivnostmi, povezanimi z delovanjem ateljeja. Prav tako so najemniki dolžni pri uporabi ateljeja upoštevati vse veljavne predpise, ki urejajo povzročanje hrupa. Vsekakor pa mestna občina Celje spodbuja alternativno kulturo, zato je tudi vzpostavila umetniško četrt," so nam odgovorili v kabinetu celjskega župana.