Skupna šolska jedra

Republika srbska si prizadeva za tesnejšo povezanost z Republiko Srbijo, zato bodo osnovnošolci v njej s prihodnjim šolskim letom deležni enakega kurikuluma kot njihovi vrstniki v Srbiji. Narodna skupščina je potrdila, da bodo poenotili učni načrt pri štirih tako imenovanih »narodnih« predmetih – jeziku, zgodovini, zemljepisu in spoznavanju narave in družbe. A to naj bi bil zgolj začetek, saj si bodo v prihodnosti prizadevali še za podobno poenotenje srednješolskega učnega načrta.

Ob uzakonitvi delnega skupnega učnega načrta je Predrag Damjanović, predsednik Pedagoškega inštituta Republike srbske, dejal: »Sinhronizacija učnih načrtov je potrebna, tako bomo tudi lažje sodelovali s Srbijo, še posebej pri varovanju srbskega nacionalnega interesa.« Predlogu so ostro nasprotovali bošnjaški politiki in tudi univerzitetniki. Trdijo, da gre za agresivno in nacionalistično potezo. »Namen zakonske spremembe je homogenizirati srbsko identiteto ne glede na različnost republik,« je za Radio Free Europe povedal sarajevski filozof Enver Kazaz.

Srbi trdijo, da bi bili veseli, če bi se poenotili tudi učni načrti v Republiki srbski živečih Bošnjakov bosanskega in hrvaškega rodu. Vendarle pa Republika srbska ne dovoli, da bi se jezik, v katerem poučujejo Bošnjake, imenoval »bosanski jezik«. Narodna skupščina vztraja, da se mora imenovati »jezik bošnjaškega naroda«.

Poenotenje učnih načrtov Republike srbske in Srbije sodi k tesnejšemu povezovanju obeh entitet. To bo med drugim temeljilo na deklaraciji o ohranitivi srbskega naroda, ki sta jo lani poleti predlagala oba predsednika, Aleksandar Vučić in Milorad Dodik. Predlog dokumenta, ki ga bosta morala podpreti oba parlamenta, so že podprli črnogorski Srbi. Deklaracija želi podpisnike zavezati k pravici do »rabe srbščine in cirilice, negovanja srbske kulture, učenja o srbski zgodovini in zemljepisu ter varovanja srbske kulturnozgodovinske dediščine«. Dodik in Vučić naj bi jo bila podpisala 15. februarja, ko Srbija praznuje dan državnosti, a uradnega podpisa še ni bilo.

Zamisel o poenotenju učnih načrtov spominja na politko skupnih jeder iz časa nekdanje Jugoslavije. Načrt za uvedbo skupnih jeder iz leta 1983 je predvideval, da bi šolsko gradivo odslikavalo odstotne deleže jugoslovanskega prebivalstva. »To pomeni, da bi recimo Slovenci v učnem programu imeli več vsebine o Vuku Karađiću in Dositeju Obradoviću in manj o Francetu Prešernu in Ivanu Cankarju,« je povedal dr. Veljko Troha, prvi dekan Pedagoške fakultete in nekdanji direktor strokovnega sveta za splošno izobraževanje, ter nadaljeval: »Ker so bili Srbi največja nacija, naj bi se torej več učili o na primer srbskih književnikih.« Zamisli o poenotenju učnih načrtov so se uprli v večini nekdanjih republik. »V Sloveniji se je med prvimi uprl Janez Menart, sledili so tudi drugi literati,« se spominja Troha.