Hrvaška je pri pregonu beguncev prekosila celo Madžarsko

Ljudje, ki so doživeli nasilje hrvaške policije, pričajo o pretepanju s palicami, udarcih po obrazu in celo grožnjah z orožjem

Hrvaška je postala država, ki izžene največ beguncev v regiji. Pri tem je prekosila celo Madžarsko. Fizično nasilje na nekaterih mejah je vsakdanji pojav. V novi raziskavi so po poročanju portala H-Alter jasno navedene posledice represivnega in restriktivnega režima kontrole migracij. Nezakonitosti so avtorji raziskave zbrali s pričevanji beguncev in prostovoljcev, z vpogledi v dokumentacijo, s pridobivanjem fotografij in podatkov o lokacijah.

Raziskovalci ugotavljajo, da Hrvaška osebam, ki so ilegalno prišle v državo, ne omogoči, da zaprosijo za mednarodno zaščito, dokler ni jasno, da res niso imeli nobene druge možnosti za vstop, ne glede na to, da ima po mednarodnem pravu in hrvaški ustavi vsaka oseba pravico podati zahtevo za azil ne glede na način vstopa v državo. Utemeljenost zahteve pa bi morali ocenjevati izobraženi in usposobljeni ljudje na podlagi predpisanih standardov, ne pa policisti na meji.

Po podatkih, ki jih je javna pravobranilka dobila od ministrstva za notranje zadeve, so Hrvati po tako imenovanem skrajšanem postopku od februarja do novembra 2017 deportirali 1116 oseb. Ob tem je treba povedati, da policija ne vodi evidence o vseh izgonih, recimo tistih, ko na meji odganjajo ljudi nazaj v Srbijo.

Po podatkih, ki jih je javna pravobranilka dobila od ministrstva za notranje zadeve, so Hrvati po tako imenovanem skrajšanem postopku od februarja do novembra 2017 deportirali 1116 oseb.

To se je recimo zgodilo družini tragično preminule šestletne Madine Hussein iz Afganistana, za katero so v Guardianu napisali, da so jo obravnavali kot psa. UNCHR Srbija je v letu 2017 zabeležil 3242 primerov nezakonitih izgonov beguncev s Hrvaške. Mnogi med njimi trdijo, da jim niso omogočili zaprositi za mednarodno zaščito in da so jih rutinsko zavračali. Tako je Hrvaška postala država z največ izgoni v regiji in je prekosila celo Madžarsko, piše novinarka H-Alterja Ivana Perić.

Fizično nasilje se izvaja na več načinov. Ljudje, ki so doživeli nasilje hrvaške policije, pričajo o pretepanju s palicami, udarcih po obrazu, celo grožnjah z orožjem. Skupina 12 oseb, med katerimi so bili tudi mladoletniki, je bila priča streljanju v zrak s pištolami z namenom zastraševanja. Raziskovalci so našli dokaze o uporabi elektroškov, zlasti konec septembra 2017.

V zadnjih mesecih organizacije izražajo skrb, ker dobivajo podatke o izgonu velikega števila ljudi iz Hrvaške v Bosno in Hercegovino in Črno goro z uporabo enakega nasilja kot na meji s Srbijo. Pri tem je posebej skrb zbujajoče, da so nekatere ljudi zlasti na območju Bihaća in Velike Kladuše vračali na Hrvaško v bližini minskih polj. Skrb zbujajo tudi navedbe javne pravobranilke, da so iz policijskih arhivov izginili posnetki termovizijskih kamer v trenutku, ko je mogoče predvideti, da je prišlo do nasilja nad begunci. Posnetki so izginili tudi o ravnanju z Madino in njeno družino.

Varuhinja za pravice otrok Helenca Pirnat Dragičević je opozorila, da ima Hrvaška kot država resen problem, če drži, da policija vrača otroke, saj morajo strokovnjaki poskrbeti za zaščito otrok.

Varuhinja za pravice otrok Helenca Pirnat Dragičević je pred kratkim opozorila, da ima Hrvaška kot država resen problem, če drži, da policija vrača otroke, saj morajo strokovnjaki poskrbeti za zaščito otrok. Skrbi jo, če Hrvati migrante otroke razumejo kot grožnjo.

Michel Forst, posebni poročevalec OZN o zaščiti varuhov človekovih pravic, v najnovejšem poročilu navaja, kako se osebe, ki ščitijo človekove pravice, soočajo s posebno velikimi ovirami pri delu zlasti zaradi omejitev pri pristopu k ljudem, kriminalizacije in stigmatizacije.