Nevdržno stanje v turških zaporih

V zaporih v Turčiji si ženske in otroci delijo enako usodo kot moški, podvrženi so nevzdržnim razmeram in nehumanim odnosom

Danes ob 18. uri se bo v Pritličju odvila okrogla miza na temo stanja v turških zaporih. Po poskusu državnega udara julija leta 2016 se tam nadaljujejo nedemokratični ukrepi, odpuščenih je bilo namreč že okoli 150.000 državnih uslužbencev.

Administracija turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana nadaljuje s političnimi čistkami, ki so prizadele politike, uradnike, birokrate, učitelje, akademike, pisatelje, novinarje in aktiviste. Nevarnost preti vsem, ki kakorkoli povezujejo z opozicijo, prokurdskimi gibanji ali Ferhullahom Gülenom, turškim klerikom, ki je sicer osumljen vodenja klerikalne teroristične organizacije znane kot FETÖ.

Od junija 2016 je bilo zaprtih več kot 17.000 žensk in 668 otrok mlajših od šest let.

Marca 2016 je v turških zaporih na začetek sojenja čakalo kar 26.257 ljudi, ta številka pa je leto pozneje narasla na 80.482. Zapori so postali močno preobremenjeni in zaporniki živijo v nemogočih razmerah. Poleg higienskih razmer, ki so daleč od zadovoljivih, prihajajo iz Turčije tudi pričanja o mučenjih, ki jih izvaja policija nad političnimi zaporniki. A enaka usoda je doletela tudi ženske in otroke, ki so bili v Turčiji podvrženi kazni za nedoločen čas. Od junija 2016 je bilo zaprtih več kot 17.000 žensk in 668 otrok mlajših od šest let. Številka 668 je tako postala geslo za mednarodno kampanjo pod imenom #668, ki po svetu vrši proteste in opozarja na nehumane razmere po turških zaporih.

Od poskusa državnega udara v Turčiji (15. julija 2016) je prošnjo za mednarodno zaščito v Sloveniji vložilo 180 ljudi. Od tega je bilo 27 prošenj zavrženih, 11 zavrnjenih, 108 postopkov pa ustavljenih. V Sloveniji naj bi trenutno bilo še okoli 40 turških prosilcev za azil, med njimi tudi tri družine. Notranje ministrstvo Republike Slovenije to opravičuje s tem, da je Turčija z odlokom o določitvi seznama varnih izvornih držav, ki ga je februarja 2016 izdala Vlada Republike Slovenije, določena kot varna izvorna država. A ministrstvo je očitno ostalo gluho za množične pozive iz tujine, kjer so turškim prosilcem že ugodili z mednarodno zaščito. Erdoğan pa je javno zagrozil vsem pripadnikom opozicije, ko je izjavil, da se bo maščeval vsem, "ki jim je uspelo ubežati meču".

Kakšna je usoda vseh turških prosilcev za azil, ki čakajo v Sloveniji, in vseh po krivem obsojenih v Turčiji? Zakaj slovensko notranje ministrstvo ne želi prisluhniti? Koliko časa bo potekala diktatura v Turčiji? Kakšna je trenutna politična akademska situacija v Turčiji?

Kakšna je usoda vseh turških prosilcev za azil, ki čakajo v Sloveniji, in vseh po krivem obsojenih v Turčiji? Zakaj slovensko notranje ministrstvo ne želi prisluhniti? Koliko časa bo potekala diktatura v Turčiji? Kakšna je trenutna politična akademska situacija v Turčiji?

Na vsa ta vprašanja in še več bo skušal odgovoriti Ali Kemal, aktivist na področju človekovih pravic turško-kurdske narodnosti, pridružili se mu bodo tudi dr. Anja Zalta,  sociologinja religije, etnologinja in kulturna antropologinja, dr. Matej T. Vatovec, poslanec Levice v Državnem zboru in moderator Miha Blažič - N’Toko, raper, kolumnist Mladine in aktivist.

Nekateri sogovorniki se bodo pridružil tudi preko video konference, in sicer Sabahattin Toprak, filmski in glasbeni producent ter učitelj, raziskovalna novinarka z izdanim nalogom za njeno aretacijo Arzu Yildiz, raziskovalka, specialistka na področju klinične psihologije in psihoterapevtka Melike Guray ter nekdanja novinarka in programska urednica na TRT (Turška radio-televizija) Tuba Guven.