Za umetnine ni denarja

»Koliko umetniških del sodobnih avtorjev je državni zbor kupil v tem mandatu?« je na Facebooku vprašal nekdanji poslanec LDS Aleš Gulič. Predsednik državnega zbora Milan Brglez mu je odgovoril, da sklepa, da nič, ker morajo še vedno varčevati, a dodal, da pa se strinja s tem, da je vprašanje umestno. Gulič je na to odpisal, da je bil zadnji, ki se je spomnil na to, Jožef Školč, nekdanji predsednik parlamenta in minister za kulturo, ter pripomnil, da je bilo denarja tudi kasneje še kaj in da če ga ni za deset slik, pa bi se morda našel za eno.

Zato smo na državni zbor naslovili nekaj vprašanj o nakupih in hrambah umetniških del. Potrdili so nam, da v mandatu 2014–2018 državni zbor ni kupil nobenega umetniškega dela, sicer pa ima hram demokracije v lasti 287 umetnin. Od tega je 241 umetnin še iz časa pred osamosvojitvijo Slovenije, 46 umetnin pa je bilo kupljenih po osamosvojitvi. Kar 21, torej skoraj polovica, jih je bilo kupljenih v mandatu 1992–1996 v času predsednikovanja Jožefa Školča. Takrat so zanje odšteli preračunanih 38.389,27 evra. Poleg omenjenih umetnin pa državni zbor skrbi še za 71 umetniških del na podlagi pogodbe, ki so jo maja leta 1996 podpisali s stranko SD. Katero umetniško delo, ki je v lasti državnega zbora, je ocenjeno na najvišjo vrednost, nam niso odgovorili.

Je varčevanje dovolj dober razlog, da državni zbor v tem mandatu ni kupil prav nobenega sodobnega umetniškega dela? Finančne krize ni več, umetniki in umetnice pa so v vedno bolj negotovem položaju. Bila bi spodobna gesta.

V zbirki državnega zbora najdemo večinoma starejše umetnike in malo manj umetnic (ena od redkih je denimo Metka Krašovec s sliko Zeleno), v mandatu 1992–1996 so bila tako kupljena dela Franceta Grudna, Živka Marušiča, Tuga Šušnika, Sergeja Kapusa, Emerika Bernarda in Mladena Jernejca.

Jožef Školč nam je pojasnil, da so se takrat po osamosvojitvi nekateri funkcionarji, ki so bili že v 80. letih dejavni na področju kulture, odločili, da morajo državni organi del denarja nameniti tudi za nakup umetnin, za podporo umetnikom in umetnicam. »Postopek je bil dokaj preprost. Najprej smo se pogovarjali, nato pa zmenili, da se del sredstev iz proračuna nameni za umetnine. Ta sklep so podprli vsi, nihče ni imel pomislekov. Da komu ne bi očitali pristranskosti ali nepotizma, smo nato povabili zunanje strokovnjake, natančneje dva selektorja vsako leto (med imeni so se znašli denimo tudi Tomaž Brejc, Andrej Medved, Alenka Domjan in Igor Zabel), ki sta nato naredila izbor, država pa je zagotovila finančna sredstva. V poznejših letih so nato vedno manj denarja namenjali odkupom umetnin, s takšnimi in drugačnimi razlogi, eden od teh je bila tudi prenova parlamenta,« pojasnjuje Školč, ki ga to, da v mandatu 2014–2018 državni zbor ni kupil nobene umetnine, žalosti, obenem pa dodaja, da je varčevalni krč razumljivo zagrabil tudi to področje.