Za javno dobro

Novogoričani v boju proti prodaji Laščakove vile 

V Novi Gorici so na nogah. Ministrstvo za izobraževanje se je odločilo, da na javni dražbi proda znamenito Vilo Rafut. Stavba je zavarovan spomenik lokalnega pomena, zato mora soglasje k nameri lastnika, torej ministrstva, dati novogoriški mestni svet.

Vilo Rafut so zgradili leta 1914 po načrtih v Gorici rojenega arhitekta Antona Laščaka. Ta je večji del življenja preživel v Egiptu in tam je tudi večina njegovih del, saj je v Kairu deloval kot dvorni arhitekt (o njem in o vili so se obširno razpisali v nedavnem Outsiderju). Vila Rafut je njegovo edino delo na našem ozemlju in je edinstven primer neoislamske arhitekture. Pri ravnanju z Rafutskim parkom z vilo je treba upoštevati, da je botanični vrt ob njej naravna vrednota državnega pomena.

Zadnji uporabnik prostorov v Laščakovi vili je bil Zavod za zdravstveno varstvo. Ta je poslopje zapustil leta 2003. Zadnjih 15 let so prostori prazni in prepuščeni zobu časa. Na vili se izvajajo le vzdrževalna dela, za katera je ministrstvo med letoma 2010 in 2016 odštelo 200 tisoč evrov. O prodajni ceni ne želi govoriti. Obnova stavbe naj bi stala do štiri milijone evrov.

Vila pa nima le arhitekturnega in naravoslovnega pomena. »Park in vila sta od nekdaj imela pridih skrivnostnosti. Ljudje so na ta predel vedno gledali s spoštovanjem in nostalgijo, vile nočemo izgubiti,« je povedal Gabrijel Fišer iz liste Goriška.si. Protestnega shoda nasprotnikov prodaje so se udeležili predstavniki več civilnih pobud. Protestniki od občine pričakujejo, da bo stavbo prevzela in jo obnovila, ali kot so opozorili s protestnim napisom: »So stvari, ki niso naprodaj!«

V okolici Nove Gorice poznamo več primerov dobre ureditve podobnih objektov z javnimi sredstvi. »V sosednji občini Šempeter je večji Coroninijev dvorec, ki je bil z dobrima dvema milijonoma evrov obnovljen leta 2010. Zdaj je odprt za številne kulturne prireditve. Podoben primer je Vila Vipolže v Goriških brdih, ki je bila leta 2014 obnovljena s skoraj sedmimi milijoni evrov,« je poudaril Fišer. Poleg tega so na Primorskem znani tudi primeri prodaje kulturnih objektov zasebnikom, ki so objektu in okolici škodovali. Tak primer je koprska renesančna palača Longo. Če mestni svet odobri uvrstitev Laščakove vile na javno dražbo, ni jasno, ali bo nazadnje sploh prodana. Novogoriški župan Matej Arčun »dvomi, da bo prodaja uspešna, saj dražba ne vključuje botaničnega vrta«.