Populizem milijarderjev

Kaj poganja nenavadno Trumpovo povezavo med nastopaškimi milijonarji in volivci iz vrst modrih ovratnikov

Nekaj časa je bilo videti, da gre za eno od velikih napak katastrofalnega političnega leta. Amy Chua na spletnem portalu Politico misli na fotografijo, ki je bila objavljena novembra lani in na kateri izjemno bogat minister za finance v ZDA Steven Mnuchin skupaj z ženo škotsko igralko Louise Linton pred kamerami drži v roki sveže natisnjene bankovce za 1 dolar, na katerih je njegov podpis.

Ta podoba ni v skladu s populistično politiko. Mnuchin je nekdanji bankir iz velebanke Goldman Sachs, tudi njegov oče je bil bankir pri Goldman Sachsu. Lintonova je odraščala v gradu. »Slabše bi lahko bilo le, če bi si Lintonova in Mnuchin z gorečimi dolarskimi bankovci prižigala cigare,« je ugotavljal eden od uporabnikov twitterja. A ta fotografija modrih ovratnikov, ki so volilna baza predsednika Donalda Trumpa, ni vznemirila. Brez težav je lahko podpisal zakon, s katerim je omogočil velike davčne olajšave najbolj premožnim in po anketah javnega mnenja ima zdaj višjo podporo, kot jo je imel pred letom dni.

Kaj se dogaja, sprašuje profesorica Amy Chua. Donald Trump je prvi populistični predsednik ZDA po Andrewu Jacksonu. V Belo hišo je prišel z obljubami, da bo poskrbel za tiste, »ki so bili pozabljeni«. Simbol njegove predvolilne kampanje je bila kapa z napisom »Naredimo Ameriko spet veliko«. Ta slogan je postal simbol gibanja, da je državo treba iztrgati elitam v Washingtonu in jo vrniti ljudstvu.

Donald Trump je prvi populistični predsednik ZDA po Andrewu Jacksonu. V Belo hišo je prišel z obljubami, da bo poskrbel za tiste, »ki so bili pozabljeni«. Simbol njegove predvolilne kampanje je bila kapa z napisom »Naredimo Ameriko spet veliko«.

Čim je vstopil v Belo hišo, je spet postal milijarder in jasno je postalo, da je bil njegov populizem prevara. V sodobni zgodovini nobeden od njegovih predhodnikov v kabinet ni imenoval toliko premožnih ljudi kot on. Vodenje agencij je prepustil vodilnim ljudem korporacij. Junija lani je v govoru svojim podpornikom v Iowi dejal: »Rad imam vse ljudi, bogate in revne. Toda na teh položajih nočem imeti revnega človeka«.

Politični analitiki so čakali, da se bo njegova koalicija razbila. Če pogledamo z očmi denarja, je jasno, kdo ima od Trumpove politike največ koristi. Znižal je davke za podjetja in najbolj premožne, odpravil je prepoved črpanja nafte ob obali. Sam Trump preživi ogromno časa v svojih luksuznih klubih za golf. Kako to da njegovi volivci ob tem, da se obkroža z milijarderji in jim pomaga debeliti denarnice, še vedno verjamejo njegovemu sporočilu o »pozabljenemu človeku«?

Nekateri vidijo razlog za to v tem, da je odličen trgovec, ki zna belopoltemu delavskemu razredu prodajati lažno upanje in politiko. Drugi navajajo rasizem. Nekaterih belopoltih podpornikov iz gospodinjstev z nizkimi prihodki ne moti, da se bogataši vedejo kot banditi, dokler lahko tlačijo priseljence in druge narodnostne manjšine. Amy Chua pravi, da nekateri gotovo podpirajo Trumpa iz omenjenih dveh razlogov, a glavni razlog je »populizem milijarderjev«.

Nekaterih belopoltih podpornikov iz gospodinjstev z nizkimi prihodki ne moti, da se bogataši vedejo kot banditi, dokler lahko tlačijo priseljence in druge narodnostne manjšine.

Z njim je povezal globoko zakoreninjene ameriške sanje in z zvezdami obsedeno sodobno kulturo. Kaj poganja to čudno povezavo med nastopaškimi milijonarji in volivci iz vrst modrih ovratnikov? Zakaj toliko pripadnikov srednjega razreda odloča proti lastnemu ekonomskemu interesu s tem, ko podpirajo politike republikanske stranke, ki odprto zagovarjajo politike, ki so v korist korporacij na račun delavcev?

Amy Chua kot strokovnjakinja za tribalizem odgovarja, da gre za problem tribalizma, ki povsod po svetu bolj oblikuje politiko kot izrečene besede. Čim se človek pridruži skupini, z njo tesno poveže svojo identiteto. Člane skupine v vseh pogledih vidi v boljši luči. To na možgane vpliva kot droga: človek v nevrološkem smislu dobi zadovoljstvo, ko vidi, da člani njegove skupine uspejo, čeprav sam od tega nima nikakršne koristi. Zadovoljen je tudi, ko vidi napake ali poraze konkurenčnih skupin. Tudi v primeru, ko si dejstva nasprotujejo med seboj, član skupine verjame in vztraja, da ima njegova skupina prav, to vidi kot lojalnost, ne kot neumnost.

ZDA so danes povsem v primežu političnega tribalizma. Profesor Dan Kahan ugotavlja, da so danes tako liberalna kot konservativna politična stališča Američanov manj odvisna od lastnih interesov kot od »lojalnosti pomembnim sorodnim skupinam«. Tako volivce večinoma najbolj zanima, da zmaga njihovo moštvo, njihovo politično pleme. In Trumpu je uspelo, da je milijone Američanov z nizkimi prihodki prepričal, da je član njihove skupine.

Volivce večinoma najbolj zanima, da zmaga njihovo moštvo, njihovo politično pleme. In Trumpu je uspelo, da je milijone Američanov z nizkimi prihodki prepričal, da je član njihove skupine.

Pri tem si je pomagal tudi z rasizmom, saj se je nešteto krat obrnil na pleme belopoltih volivcev. A to ni celotna slika. Plemenski instinkt pomeni identifikacijo. Američani z nizkimi prihodki se z njim identificirajo, ker uporablja njihov jezik, se podobno oblači, ujeti ga je mogoče na napakah, liberalni mediji ga nenehno napadajo, da ni politično korekten, ker ni dovolj feminist, ne bere dovolj knjig, ima rad McDonlads. Zato so njegovi sovražniki njihovi sovražniki.

Za populista milijarderja to, da je bogat, ni ovira. Trump pooseblja pot do bogastva za vse, ki niso diplomirali na elitnih univerzah, kot je Harward. Trubalizem, ki ga pooseblja, se bo še okrepil, razklanost ZDA pa poglobila. Račun zanjo bo drag, a ni pričakovati, da ga bodo plačali milijarderji.