22. 3. 2018 | Politika
Neenakost, korupcija, oligarhija in avtoritarnost so nerazdružljive
Razumeti jih je treba kot del istega sistema, pravi senator Bernard Sanders
Bernie Sanders
© Michael Vadon / Flickr
»Potrebujemo naložbe v naše otroke, starejše, zdravstvo in izobraževanje, varovanje okolja. Nočemo vedno več vojn,« je ob 15. obletnici napada ZDA na Irak, dejal senator Bernard Sanders, ki mu leta 2016 ni uspelo, da bi kot kandidat demokratske stranke postal protikandidat Donaldu Trumpu za predsednika ZDA. »Ljudje v moji državi ZDA in povsod po svetu so naveličani porabe milijard dolarjev za jedrsko orožje, vojaška letala, rakete, bombe in tanke,« je po poročanju portala Truthout dejal Sanders. V svojem govoru je izpostavil tudi problem podnebnih sprememb in vzpona oligarhije.
V ZDA in tudi drugod po svetu imamo po njegovih besedah ekonomski in politični sistem, ki majhni skupini multimilijarderjev in korporacij omogoča kontrolo nad svetovnim gospodarstvom, politiko in mediji. To so ljudje, ki noč in dan delajo samo za to, da bi bili še bogatejši. Absurdno je, da ima v petnadstropni stavbi na Kajmanskih otokih, kjer velja za podjetja ničelna davčna stopnja, sedež okrog 20 tisoč podjetij. Neenakost, korupcija, oligarhija in avtoritarnost so nerazdružljive. Razumeti jih je treba kot del istega sistema, proti njim se je treba boriti in jim nasprotovati na enak način.
Po svetu se vzpenjajo demagogi, ki potem, ko zasedejo položaje, ropajo države. V zadnjih letih smo po vsem svetu, zlasti pa v Evropi in ZDA, priča vzponu nestrpnih, avtoritarnih političnih gibanj, ki bi nas vse moral skrbeti. Ta gibanja črpajo moč iz dejstva, da vedno več ljudi izgublja zaupanje v sedanje vlade in iščejo alternative. Svoje vlade vidijo kot skorumpirane, neučinkovite, ne vidijo jih kot tiste, ki lahko zagotovijo boljšo prihodnost za otroke.
V zadnjih letih smo po vsem svetu, zlasti pa v Evropi in ZDA, priča vzponu nestrpnih, avtoritarnih političnih gibanj, ki bi nas vse moral skrbeti. Ta gibanja črpajo moč iz dejstva, da vedno več ljudi izgublja zaupanje v sedanje vlade in iščejo alternative.
Voditelji nestrpnih, avtoritarnih gibanj in strank ljudem najprej obljubljajo, da jim edino oni lahko zagotovijo varnost, priložnosti in prihodnost, potem pa jim to jemljejo. Krivdo za težave nestrpneži in avtokrati naprtijo manjšinam, beguncem, priseljencem ter jim posledično vzamejo pravice. Tako delujejo demagogi. Do oblasti pridejo s trditvami, da delajo v dobro ljudi in vedno končajo s tem, da jih zatirajo. Trdijo, da zastopajo interese mnogih, dejansko predstavljajo peščico, razlaga Bernard Sanders.
Podnebne spremembe so problem, ki ga ne more nihče rešiti sam, ne ZDA, ne Evropa, ne Kitajska, ne nobena druga država. To je kriza, ki za rešitev potrebuje močno mednarodno sodelovanje, enostranski ukrepi posameznih močnih držav niso dovolj, če hočemo otrokom in vnukom zapustiti planet, ki je zdrav in je na njem mogoče živeti, opozarja Sanders.
Voditelji nestrpnih, avtoritarnih gibanj in strank ljudem najprej obljubljajo, da jim edino oni lahko zagotovijo varnost, priložnosti in prihodnost, potem pa jim to jemljejo. Krivdo za težave nestrpneži in avtokrati naprtijo manjšinam, beguncem, priseljencem ter jim posledično vzamejo pravice.
Nagel vzpon oligarhije in dohodkovne neenakosti je velik moralni, ekonomski in politični problem današnjega časa. Korporacijski mediji o tem kljub temu ne poročajo, po poročanju Guardiana prav tako opozarja Sanders. To pa ne pomeni, da ne sprašujemo, kdo je lastnik, kdo ima politično moč, zakaj izginja srednji razred, zakaj danes ljudje delajo veliko več za manjše plače. Dokler ne razumemo, kako dejansko živijo delovni ljudje v državi, spremembe niso mogoče. Dokler ne razumemo, da minimalna plača ne zadošča za preživetje, ni mogoče doseči njenega povečanja na raven, ki omogoča dostojno življenje. Dokler ne vemo, kdo vse vpliva na to, kakšna je zakonodaja, spremembe niso mogoče. Enako kot za ZDA, o katerih govori Sanders, to nedvomno velja tudi za Slovenijo.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.