Avtoportret v času družbenih medijev

Skupinska razstava, ki se ukvarja z avtoportretom kot umetniškim motivom v času in kontekstu družbenih omrežij

V ljubljanski Galeriji Photon bodo 30. marca ob 19.00 odprli skupinsko razstavo z naslovom Onkraj sebe. Avtoportret v času družbenih medijev, ki sta jo pripravila kuratorja Dejan Sluga in Metka Zupanič. "Razstava se ukvarja s vprašanji relevantnosti avtoportreta - predvsem v medijih fotografije in videa - kot umetniškega motiva v času in kontekstu družbenih omrežij. Avtoportret lahko umetniki uporabljajo kot avtorefleksivno umetniško izpoved, kjer raziskujejo sami sebe in svoj odnos do družbe. Lahko pa fotografijo uporabljajo kot medij eksperimentiranja, preoblikovanja in manipuliranja z lastno podobo, pri čemer preizprašujejo ne le osebne, ampak predvsem družbeno relevantne teme."

Na ogled so dela avtorjev, ki za predstavitev sebe uporabljajo predvsem medij fotografije, ki jim ponuja možnosti neskončnega eksperimentiranja, preoblikovanja in manipuliranja z lastno podobo, preko žanra avtoportreta pa preizprašujejo tako družbene kot tudi osebne teme. Uroš Djurić, kolektiv G.R.A.M, Nika Oblak & Primož Novak, Dušan Kochol, Paula Muhr, Evelin Stermitz in Tomaž Tomažin v svojih delih na različne načine problematizirajo potrošniško družbo in vlogo posameznika v njej.

Kot navdih jim služi estetizirana vsakdanjost v obliki spektakelskih dogodkov in fascinantnih učinkov, ki se dogajajo v vseh sferah, od politike, družbene angažiranosti (npr. feminizma), pop kulture in umetnosti. Umetnice in umetniki v izbranih delih s tem, ko v ospredje postavljajo sebe, razgaljajo stereotipe vsakdanjega življenja in ustvarjajo konceptualne fotografske projekte, kjer pa je osnovni motiv manipuliran in podvržen različnim intervencijam. V ospredju del so tako predvsem samoironija,humor in narativnost, avtorji pa se nam prikazujejo kot »konstruirane identitete« v različnih družbenih sferah sodobnega življenja.

Kritičen in hkrati ironičen odnos do popularne kulture se kaže predvsem v delih srbskega avtorja Uroša Djurića. Tako se recimo njegov avtoportret znajde med nogometnimi igralci, v družbi javnih osebnosti in na naslovnicah časopisov. Različne vloge iz sveta politike, popularne kulture prevzema tudi avstrijski dvojec G.R.A.M., ki rekonstruira specifične zgodovinske situacije na način performativne fotografije. V svojih delih se poigrava s problematičnimi "figurami" iz sveta politike, športa in šovbiznisa.

Tudi Nika Oblak & Primož Novak pogosto v svoja dela vpeljujeta principe, ki so značilni za popularno kulturo; vživljata se v različne vloge od slavnih igralcev do junakov Guinesssove knjige rekordov, sprašujeta se o vlogi in vplivu medijev na sodobnega gledalca. Iz podobnih predpostavk umetnostnega konteksta izhaja tudi češki umetnik Dušan Kochol. Tematika njegovih del ni refleksija umetnikovega jaza, temveč performativna ponovitev in interpretacija nekega zgodovinskega dogodka, v čemer avtor igra točno določeno vlogo.

Evelin Stermitz in Paula Muhr raziskujeta sebe zlasti z vidika družbenega spola in post-strukturalističnih feminističnih umetniških praks. V svojih delih sporočata, da je žensko telo potrebno dojemati širše; ne samo kot nekaj, kar je v njuni lasti, temveč kot družbeno telo, ki je podrejeno spolnim, kulturnim, družbenim in političnim konvencijam. Tomaž Tomažin preko lastne podobe naslavlja gledalca s vprašanji identifikacije in identitete, bistvo njegovih del pa je manipulacija vidnega. Tomažin kombinira specifične lokacije, atribute različnih narodnosti, filmskih junakov in svoje podobe. Z mešanico vseh teh elementov ustvarja psihološke napetosti med prostori in protagonisti ter gradi fragmentirane zgodbe.