Zasebni interesi pod krinko javnega

V zadnjih treh letih so številne organizacije in društva v imenu boja za paciente izražali zelo ostra stališča. Zahteve po odstopu zdravstvene ministrice Milojke Kolar Celarc so se kar vrstile, zaradi zakona o zdravstveni dejavnosti, s katerim je država omejila divji zahod na področju zdravstvenih koncesij, so državljani domnevno spontano začeli zbirati podpise za referendum. Še več je bilo raziskav, ki so jih financirale zasebne zdravstvene zavarovalnice, in tiskovnih konferenc, na katerih so te javnosti poskušale vsiliti svoj model zdravstvenega sistema po bolj ali manj tržnih načelih.

Zdravniška zbornica je državo zatožila evropski komisiji, češ da želi ministrica diskriminirati zasebnika, in tako dalje. A celo za organizacije z najbolj plemenitimi imeni, kot sta bili Društvo za zdravje naroda in Društvo na srcu operiranih Slovenije, se je na koncu izkazalo, da ju podpirajo točno določene interesne skupine. V njunem primeru največje zasebno zdravstveno podjetje MC Medicor.

Deloma so te akcije uspele, Kolar Celarčeve se je nekaj blata prijelo, na zadnjem kongresu SMC v Mariboru je recimo ni bilo, pa čeprav naj bi bilo zdravstvo eden temeljev koalicijskih zavez, ker so očitno v vodstvu stranke ocenili, da bi lahko imel njen nastop nepredvidljive posledice. Februarja, ko je še pred odstopom premiera Mira Cerarja obstajala možnost, da bi koalicijske stranke sprejele še zadnji in najpomembnejši mozaik v zdravstveni reformi – zakon o zdravstvenem zavarovanju, s katerim bi ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, se je kot Feniks iz pepela dvignilo še eno gibanje, ki si domnevno v imenu pacientov prizadeva za boljši zdravstveni sistem. Tako rekoč zadnji udarec proti ministrici. Gibanje Skupaj naprej je pod vodstvom zdravnika Danijela Bešiča Loredana konec februarja začelo zbirati podpise za odstop zdravstvene ministrice Milojke Kolar Celarc, nakar so v Ljubljani celo organizirali shod pod geslom Vrnimo zdravstvo ljudem, v katerem so zahtevali, naj ministrica do konca mandata opravlja le še tekoče posle, saj naj bi bili vsi njeni ukrepi v tem mandatu škodljivi. Vsi mediji, vse televizije so poročali o tem »spontanem« uporu. Njihovo prepričanje mora biti res trdno, če so za ta namen organizirali protest, izdelali spletno stran in oblikovali enotno vizualno podobo.

Nekaj mesecev pred volitvami bi lahko njihovo potezo označili za precej nenavadno, še celo Cerar je v enem od komentarjev omenil interese v ozadju. A Bešič Loredan, ki je svoje gibanje že preoblikoval v politično stranko, s katero namerava nastopiti na volitvah, takšne špekulacije odločno zanika. Še huje, celo zagrozil nam je, da bo proti nam vložil tožbo v primeru, če bomo trdili, da je njegova politična stranka kakorkoli interesno povezana z zasebnimi zdravstvenimi zavarovalnicami, ki seveda ministričine reforme zdravstvenega zavarovanja tudi ne podpirajo. Ena izmed zasebnih zdravstvenih zavarovalnic, ki je sodeč po registru lobističnih stikov v zadnjih letih najintenzivneje lobirala proti ministrici, je bila Adriatic Slovenica. Predstavnik Adriatica Slovenice je recimo v času ministrovanja Tomaža Gantarja sodeloval v reformni skupini ministrstva za zdravje, ki si je tedaj prizadevalo za preobrazbo dopolnilnega zavarovanja v obvezno.

No, Bešič Loredan nam je priznal, da je bil leta 2016 šest mesecev poslovni direktor podjetja Zdravje AS, del skupine Adriatic Slovenica. Delovno razmerje naj bi prekinil sporazumno, češ da se ni strinjal z njeno politiko. Podrobnosti nam domnevno zaradi zaveze k molčečnosti ni želel izdati.

Kovček s skrivnostmi je lahko za nov obraz v politiki precej težka prtljaga. Po drugi strani pa so v njegovi politični stranki, v svojem programu, precej transparentno zapisali, za kaj se zavzemajo. Kot nam je pojasnil Bešič Loredan, ga moti monopol ene same, javne zdravstvene zavarovalnice. Podpira idejo, da bi dopolnilno zavarovanje postalo obvezno zavarovanje, ki bi ga tržile vse zavarovalnice in ne zgolj javna. Njegova stranka si poleg tega prizadeva, da bi se »vzpostavilo ravnovesje med izvajalci v javni (državni, občinski) lasti in tistimi v zasebni lasti«, in pa, da bi lahko javno zdravstveno dejavnost izvajal kdorkoli, ne pa samo javni zavodi ali zdravniki s koncesijami. Z drugimi besedami, tako kot zdravniška zbornica in tudi zasebne zdravstvene zavarovalnice zagovarja idejo, da bi v zdravstvu razmerja urejali tržni odnosi. Trg, ne pa neka ministrica, ki nima pojma in ki je tako ali tako seveda kriva za čakalne dobe.

V čigavem interesu dela Loredan, je tako očitno. Da bi se izognili kakršnikoli novi grožnji s tožbo, lahko na koncu zgolj citiramo iz preambule njihovega programa: »Skupina strokovnih in neobremenjenih ljudi se je združila z namenom ureditve zdravstvenega sistema v Sloveniji. Želimo malega človeka postaviti v središče zdravstvenega sistema.« Z drugimi besedami, Gibanje Skupaj naprej se bori za javni interes.