3. 4. 2018 | Kultura
Podobnost med socialistično gradnjo in načrti idealnih mest je očitna
V Kinu Šiška bo od 3. aprila do 5. maja na ogled razstava del Suzane Brborović, ki temeljijo na urbanih krajinah in arhitekturnih utopijah
Idea of the Ideal (detajl), 2015
V Kinu Šiška Ljubljana je na ogled razstava akademske slikarke Suzane Brborović z naslovom Centralizacija, v kateri plasti načrte idealnih mest. Njena dela temeljijo na urbanih krajinah in arhitekturnih utopijah. Nizanje načrtov zgradb, s katerimi se srečuje v bližnji okolici ali na potovanjih, ne privede zgolj do prekrivanja linij, ampak tudi do prepleta ideologij, ki stojijo za stavbami. Kuratorka razstave: Tia Čiček
Tokratni projekt je začela s preprosto skico Dürerjevega idealnega mesta in kmalu zasledila podobnosti koncepta idealnega mesta z modernističnimi in socialističnimi stanovanjskimi zgradbami 20. stoletja. Idealno mesto je zamisel, h kateri se misleci vedno znova vračajo. Sega že v antiko, saj je že Platon v svojem delu Republika opisoval idealno mesto kot idealno družbo, medtem ko je v delih Timaj in Kritias opisoval mesto Atlantida. Skozi zgodovino so sledili mnogi neuresničeni načrti, kot sta Filaretejev načrt Sforzinde ali Le Corbusierjev projekt Ville Radieuse. Dobro poznano je tudi realizirano italijansko mestece Palmanova. Tudi v 20. stoletju zasledimo mnogo projektov stanovanjske gradnje, ki prebivalcem nudijo vsa potrebna poslopja za delo, preživljanje prostega časa ter nasploh udobno bivanje.
Tovrstni načrti stanovanjskih blokov ali idealnih mest so umetnici tako vizualno kot tudi vsebinsko blizu, pri čemer izpostavlja, da je arhitektura, s katero se srečujemo, bolj povedna, kot se zdi na prvi pogled. Med delom v Leipzigu se je srečala s tipom gradnje Plattenbau, med potovanjem po Rusiji pa z brutalističnim stanovanjskim kompleksom Bublik v Moskvi. Gradnja stanovanjskih kompleksov je bila nekoč namenjena družinskemu udobnemu bivanju, danes pa je priča visoki stopnji kriminala, propadanju in tistim, ki so primorani živeti na samem socialnem robu. S plastenjem realiziranih in nerealiziranih načrtov na delu Idea of the Ideal iz leta 2015 je umetnica ustvarila distopično, a hkrati spokojno površino, katere osnovna elementa ostajata kvadrat in krog, ki ju zasledimo tudi pri načrtih idealnih mest.
"S prenosom osnovnega črtovja s platna na tla je začela graditi krožni objekt, ki je simbolično sestavljen iz opek zapuščenih tovarn v Leipzigu. Ob centralnem objektu in platnu so prisotne tudi fotografije, ki v tem kontekstu predstavljajo najbolj objektiven medij, hkrati pa omogočajo tako realistični pogled kot tudi dodaten navdih za končni projekt. Podobnost med socialistično gradnjo in načrti idealnih mest je očitna in slikarka v svojem delu opozarja na vzporednice med utopijami, ideologijami in obstoječo okolico, ki veliko pove o naši zgodovini in posledično tudi o naših identitetah," je zapisala kuratorka Tia Čiček.
Suzana Brborović je študij na ALUO v Ljubljani zaključila leta 2013 z diplomsko nalogo Odsev zamika (Urbana krajina kot konstrukt med slikarstvom in družbeno-socialnim kontekstom). Leta 2011 je prejela prvo nagrado Essl Art Award v Sloveniji. Za svoje delo je leta 2010 prejela tudi akademsko nagrado za posebne umetniške dosežke ter leta 2012 akademsko Prešernovo nagrado. Od leta 2014 do 2016 je študirala slikarstvo na mojstrskem podiplomskem programu (Meisterschüler) na Akademiji za vizualno umetnost v Leipzigu. Njena dela so vključena v zbirko Essl (Dunaj), zbirko Bayer Kultur (Düsseldorf), zbirko Mestne galerije Nova Gorica in zbirko Galerije Božidarja Jakca. Za seboj ima številne samostojne razstave tako doma kot v tujini, deluje pa med Leipzigom in Ljubljano.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.