Možganski orgazmi

V zadnjih letih je vzniknil nov spletni in psihološki fenomen, ki ga imenujejo avtonomni senzorični odziv meridianov ali ASMR. Gre za to, da lahko nekateri (predvsem zvočni) dražljaji v nekaterih posameznikih sprožijo prijetne občutke, ki jih morda še najnazorneje opiše izraz možgansko mravljinčenje. Nemara ste tudi sami že kdaj ob kakem šepetu z nežnim glasom začutili občutek telesnega ugodja, ki je bežno spominjal na kurjo polt. Pot je verjetno začel v lobanji ali vratu in spolzel po hrbtenici ter vas morda prevzel po vsem telesu. Neverjetno vas je pomiril in vam ugajal – kot bi vam kdo nežno zmasiral možgane. Ne zgolj prijetni, šepetajoči glasovi, tudi drugi zvoki in dražljaji pri nekaterih ljudeh sprožajo sproščujoče ščemenje. Denimo zvok česanja in striženja las, listanja knjig, nežnega tapkanja s prsti, drgnjenja dlani po različnih tkaninah ali polzenja prstov skozi ščetine krtače … S prijetnim mravljinčenjem ob takšnih dražljajih se lahko poistoveti marsikdo in splet je omogočil, da so se ti ljudje povezali v skupnost. Nastala je ASMR-kultura in se v nekaj letih razrasla v enega najbizarnejših kotičkov interneta.

Veliko povpraševanje seveda ustvari trg in tako smo na spletu priča vse številnejšim aplikacijam, pa tudi kanalom na YouTubu, na katere guruji ASMR vsak dan nalagajo doma narejene posnetke najrazličnejših zvočnih dražljajev, ki bi pri poslušalcih lahko povzročili telesno ugodje. Večinoma mladi youtuberji nam v uho šepetajo tako nežno in čutno, da se ob poslušanju skoraj stopimo. Poklicni ASMR-youtuberji pa za pristnejši učinek zvok snemajo s tako imenovanimi tridimenzionalnimi mikrofoni binaural. Gre za mikrofona, oblikovana po zgledu človeškega ušesa, kar pripomore k občutku, da smo s šepetalci vzpostavili osebni stik – kot bi bili z nami v istem prostoru.

Tudi slovenski start-up poslovneži so v fenomenu prepoznali priložnost za zaslužek. Miha Mlakar in Gašper Kolenc sta v sodelovanju z Nemcem Luisom Reisewitzem in Poljakom Witkom Strzelczykom razvila aplikacijo Tingles, ki deluje kot nekakšen portal izbranih ASMR-šepetalcev. Zamisel za aplikacijo je dobil Mlakar, saj se tudi sam sprošča s takšnimi videi. »Moj prvi ASMR-video je bil video ustvarjalke HeatherFeather, v katerem je 20 minut prav počasi odpirala škatlo bombonjere. Verjemite, da sem bil tudi sam začuden nad učinkom, ki ga je ta posnetek imel name,« se spominja. Brez resne promocije je Tingles v kratkem času pridobil zavidanja vredno bazo aktivnih uporabnikov – na mesec jih prešteje že kar 60 tisoč. Ambicije pa so še večje: Tingles razumejo kot platformo, ki bo namenjena različnim digitalnim pripomočkom za sproščanje, uspavanje, meditacijo in čuječnost.

Poleg šepetanja so na voljo še številni drugi zvoki, denimo zvočna izkušnja obiska pri frizerju, zdravniku, v masažnem salonu.

»ASMR-terapevti« nam poleg šepetanja v poslušanje ponujajo še številne druge zvoke, tudi subtilne zvočne učinke, ki jih dosežejo denimo z božanjem mikrofona ali cmokanjem. Veliko je igranja vlog – poustvarjanje zvočne izkušnje obiska pri frizerju, zdravniku, v masažnem salonu in še kje. Najbolj nenavadni pa so morda videi, v katerih ustvarjalci jedo, Miha Mlakar pravi, da gre za poseben žanr makbang, ki je izjemno priljubljen zlasti na vzhodu Azije. Pri nekaterih zavzeto poslušanje zvokov sproži val fizične evforije, v čemer naj bi se skrival tudi razlog za priljubljenost fenomena ASMR; psihologi z Univerze Shenandoah učinek telesnega ugodja povezujejo s podoživljanjem pozornosti, ki smo je bili v rani mladosti deležni od staršev. Pri drugih takšni dražljaji ne sprožijo nikakršnega odziva in se jim vse skupaj zdi le izjemno bizarno. Tudi Miha Mlakar, idejni vodja podjetja Tingles, se strinja, da je fenomen težko razložljiv. »Kako razložiti barve sončnega zahoda nekomu, ki je od rojstva slep?« se vpraša. »Kadar govorim z investitorji, raje pokažem neverjetno rast tega trga. ASMR-videi so se začeli pojavljati šele pred petimi leti. Danes jih redno gleda 20 milijonov ljudi po vsem svetu in ta številka raste za 130 odstotkov na leto,« doda Mlakar.

Takšni posnetki naj bi res na marsikoga učinkovali blagodejno: nekateri naj bi se z njimi spoprijemali z nespečnostjo in anksioznostjo. Posnetki čutnega šepetanja in vzdihovanja pa pri nekaterih zbujajo celo asociacije na seksualno ali pornografsko, najverjetneje zato, ker se učinek ASMR-dražljajev opisuje kot »možganski orgazem«, a vneti privrženci fenomena ASMR temu odločno nasprotujejo. V resnici naj bi šlo za intimno, popolnoma platonično izkušnjo. Znanstvenih raziskav učinkov ASMR sicer še ni veliko. So pa na Univerzi v Winnipegu s slikanjem možganov z magnetno resonanco (MRI) pri tistih, ki so občutljivi za dražljaje ASMR, odkrili nepravilnosti v nevronskih mrežah, pri tistih, ki teh dražljajev ne čutijo, pa nepravilnosti niso zaznali.

Ja, tisti, na katere dražljaji ASMR nimajo učinka, ta fenomen resnično težko razumejo. Zvoki neznanca, ki prazno govoriči, cmoka, se oblizuje, nato pa v roke vzame glavnik, nežno zabrenka na ščetine in še malo zacmoka, pri kom zbudijo občutek ugodja in prijetnega žgečkanja možganov, druge pa preprosto spravljajo ob pamet.