Gregor Kocijančič
-
28. 3. 2025 | Mladina 13 | Družba Za naročnike
Tole besedilo ni recenzija novega Netflixovega hita številka ena, britanske miniserije Adolesence, zgodbe o nenavadnih, um begajočih motivih za umor trinajstletne deklice Katie, ki ga je zagrešil njen sošolec Jamie – zafrustrirani, izgubljeni in odtujeni mladenič, čigar krhki um je na spletu zastrupila postopna radikalizacija sovraštva do žensk. Članek bi se – tako kot poplava navdušenih kritik, ki so seriji skorajda soglasno namenile pet zvezdic – zlahka osredotočil na prepričljivost igralskega ansambla, prizemljen scenarij ali to, da je serija brez dvoma tehnični presežek, saj je vsak od štirih delov mojstrsko posnet »v enem šusu«, brez rezov, za kar je bilo nujno zares kompleksno usklajevanje snemalne ekipe. A pravzaprav je bistvo drugje. Omenjeni tehnični dosežki so zgolj odlično plovilo za obravnavo žgočih družbenih vprašanj. Stephen Graham, soavtor scenarija in igralec, ki v srce parajočem nastopu upodobi morilčevega očeta, jih je strnil takole: »Kaj se danes dogaja z mladimi fanti in kakšnim pritiskom vrstnikov, spleta in družbenih omrežij so izpostavljeni?«
-
28. 3. 2025 | Mladina 13 | Družba Za naročnike
Specialna pedagoginja Maša Gril poudarja, da je tisto, kar odrasli prepoznavamo kot spletno nasilje, za veliko najstnikov postalo povsem običajna komunikacija, »v kateri najstniki stalno preklapljajo med različnimi vlogami – vlogo storilca, žrtve in opazovalca.« Ko Maša Gril tovrstne oblike nasilja primerja s tradicionalnimi, ugotavlja, da so za pedagoge in starše veliko težje obvladljive in izsledljive: »Navadno so skrite, opazimo jih šele, ko so njihove posledice zelo hude.«
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Kultura Za naročnike
Kar tri leta smo nestrpno čakali na drugo sezono briljantne Applove serije Severance, ki se je aprila 2022 končala s precejšnjim cliffhangerjem. Serija, ki je nekje med distopično znanstveno fantastiko tipa Black Mirror (Črno ogledalo), satirično črno komedijo o absurdnosti pisarniške kulture tipa The Office (Pisarna) in skrivnostno »mystery box« zgodbo, ki vztrajno odpira več vprašanj, kot ponuja odgovorov, je ena izmed najbolj domiselnih in lično stiliziranih serij pretočne dobe. Učinkovita mešanica srhljivega vzdušja, eksistencialne tesnobe, absurdnega humorja in nabritega družbenega komentarja ustvarja izjemen suspenz, ki nas nenehno drži na robu kavča, in to kljub dejstvu, da se serija razvija v zares polžjem tempu. In brez skrbi, v pričujočem besedilu ne boste našli (večjih) spoilerjev, torej kvarnikov, niti za prvo niti za drugo sezono. Pravzaprav je to enigmatično serijo, še posebej pa njeno drugo sezono, skoraj nemogoče spoilati, saj gledalci že devet tednov zapored tavamo v temi in predvsem s pomočjo različnih fenovskih teorij, ki po kotičkih medmrežja vznikajo kot gobe po dežju, ugibamo, kaj se v seriji sploh dogaja.
-
14. 3. 2025 | Mladina 11 | Kultura
V najnovejši, četrti epizodi tretje sezone antologije Beli lotos (White Lotus), paradnega konja pretočne platforme Max (HBO), vselej hudo omamljena in nekoliko ljudomrzna bogataška Victoria iz južnjaške disfunkcionalne družine Ratliff, verjetno najpopularnejši lik nove sezone, med gurmansko večerjo izusti komentar, ki zgovorno povzame jedro te hudomušne satire: »Če so ljudje bogati, še ne pomeni, da niso trashy.«
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Družba
Nikoli nisi tako bogat, da za pomoč ne bi potreboval prijatelja – sploh v stiski. Kdor malo da, veliko da. Prva hiša se gradi za soseda, druga za sorodnika, tretja zase. Vsak je sam svoj mojster. Nikar na silo, raje vzemi večje kladivo. Če je lepo postrani, je tudi dobro.
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Kultura | Plošča
Senidah se je v sedmih letih od silovitega preboja na sceno prelevila v absolutno velesilo regionalne glasbene industrije. To ni le pevka, to je institucija.
-
Tako rekoč ne mine dan, da medijske krajine ne bi krasile navdušene napovedi, kako bo umetna inteligenca za vselej spremenila svet. »Zgodili se bodo pomembni premiki. Poti nazaj ni več,« je v predzadnji Sobotni prilogi Dela napovedal Jure Leskovec, profesor računalništva na Stanfordovi univerzi. »Superinteligenca trka na naša vrata. V nekaj letih se bo naše življenje radikalno izboljšalo,« je v Delovi rubriki Gostujoče pero zapisal Matjaž Gams, raziskovalec umetne inteligence na Institutu Jožef Stefan. In dodal še nekaj optimističnih misli slovitega futurologa Raya Kurzweila, da bomo z umetno inteligenco »postali pametnejši, bolj vitalni, fizično privlačnejši, bolj duhoviti in bolj poduhovljeni«. A ker tovrstne napovedi dan za dnem odmevajo že dobri dve leti, vse od nenadnega vzpona slovitega klepetalnega robota ChatGPT, za zdaj pa se, roko na srce, za dobršen del ljudi ni spremenilo prav veliko, številni dvomljivci opozarjajo, da od umetne inteligence pričakujemo preveč. Svarijo, da se nadrealistične napovedi, kako bo umetna inteligenca čudežno avtomatizirala suhoparno delo in rešila vse najhujše težave, od zdravstvenih prek družbenih do okoljskih, uklanjajo (samo)promocijskim manifestom tehnoloških velikanov, ki z velikopoteznimi, a praznimi obljubami tentajo javnost in snubijo vlagatelje.
-
Umetna inteligenca / DeepSeek razblinil utvaro o prevladi Zahoda
Panogo razvoja umetne inteligence napajajo astronomske količine denarja, saj je v njej do nedavnega veljalo, da so stroški razvoja in delovanja velikih jezikovnih modelov, kakršen je denimo ChatGPT, ogromni in se štejejo v milijardah. To je eden od glavnih razlogov, zakaj je Donald Trump ob (svoji drugi) inavguraciji napovedal, da bo v projekt Stargate, projekt sodelovanja med ameriškimi tehnološkimi velikani in vlado, vložil 500 milijard ameriških dolarjev. To prepričanje je zdaj dodobra omajalo kitajsko zagonsko podjetje DeepSeek, ki je 20. januarja javnosti prvič predstavilo svoj veliki jezikovni model, imenovan DeepSeek R1. Razvoj tega naj bi bil stal le drobec vrtoglavih zneskov, ki so jih v klepetalne robote vložile ameriške korporacije, a je pravzaprav vsaj tako zmogljiv kot njegovi ameriški tekmeci, če ne še bolj.
-
Leta 2010 je Steve Jobs izrekel znamenite besede, da ima Apple »moralno odgovornost, da pornografiji prepreči dostop do iPhonov,« in dodal, naj si »ljudje, ki želijo gledati pornografijo, kupijo Android«.
-
Središče kulturnega dogajanja je bilo na Prešernov dan, na slovenski kulturni praznik, tokrat postavljeno na Primorsko, kjer se je v Novi Gorici in čezmejni Gorici slavnostno odprla Evropska prestolnica kulture (EPK), ki dve mesti iz dveh držav za vse leto simbolno združuje v enoten kulturni prostor. Osrednjo idejo čezmejnosti oziroma brezmejnosti tega ambicioznega večmilijonskega projekta, ki bo trajal vse do decembra in bo – vsaj tako načrtujejo organizatorji – v regiji pustil trajen pečat, je na dan odprtja simboliziral celodnevni sprevod, v katerem so na območju med goriško in (pred nedavnim lično prenovljeno) novogoriško železniško postajo marširali različni godbeni orkestri, folklorne skupine (z vseh koncev Balkana), pevski zbori, cirkusanti, akrobati, mažoretke, plesalke na svili, skejterji in celo (malce predčasne) pustne šeme, z njimi ob boku pa je ves dan korakalo več tisoč obiskovalcev vseh generacij. Na (nekdanjem) mejnem prehodu Erjavčeva pri (nekdanji) carinarnici je sprevod italijanskih udeležencev parade čez nevidno mejo zakotalil veliko kroglo iz časopisnega papirja, ki je prepotovala že ves svet, delo slovitega 91-letnega italijanskega umetnika Michelangela Pistoletta, najvidnejšega predstavnika tako imenovane revne umetnosti (it. »arte povera«), in jo kot nekakšno baklo miru – vrhnjo plast so goriški dijaki polepili s prispevki iz Primorskega dnevnika in Il Piccola o dogodkih, ki so zaznamovali lokalno zgodovino, tudi podpis pariške mirovne pogodbe in vstop Slovenije v Evropsko unijo in Schengen – simbolično predal slovenskemu delu povorke.
-
MENT / Festivalski plonklistek
Leto je naokoli in za vogalom je ponovna izvedba festivala Ment, enega največjih glasbenih spektaklov v prestolnici, ki nam bo že 11. leto zapored omogočil, da z eno samo vstopnico štiri večere (in tri noči) romamo od prizorišča do prizorišča, saj bo na 13 odrih nastopilo dobrih 80 izvajalcev, za katere (zelo verjetno) še niste nikoli slišali. Gre namreč za »festival, ki ne stavi na moč velikih ’headlinerjev’ in takoj prepoznavnih imen«, temveč v naše kraje uvozi vzpenjajoče se ustvarjalce iz evropskega glasbenega podtalja, ki še čakajo na preboj.
-
Bliža se podelitev oskarjev, kar je vselej plodno obdobje za razne hollywoodske kontroverznosti, in kot kaže, tudi letošnja bera nominirancev ni odporna proti tovrstnim pretresom.
-
Neposredno po silovitem prodoru jezikovnega modela ChatGPT – paradnega konja panoge, ki razvija umetno inteligenco – na medmrežje novembra 2022 so svetovno medijsko krajino preplavili zaskrbljeni članki, kot je bil nekrolog Šolski esej je mrtev, ki ga je objavil ameriški časnik The Atlantic. Nemudoma je bilo namreč jasno, da se bo ta brezplačno dostopni program, ki lahko v nekaj sekundah napiše (dokaj in čedalje bolj) strokovno ustrezen in prepričljiv esej ali seminarsko nalogo, ki zna reševati matematične probleme, odgovarjati na vprašanja in celo pisati programe, neizogibno znašel v rokah učencev, dijakov in študentov, ko bodo iskali bližnjice pri mukotrpnem pisanju domačih nalog.
-
Predsednik uprave družbe Meta Mark Zuckerberg je pokleknil pred novim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, se navdihnil pri samooklicanem »absolutistu svobodnega govora«, najbogatejšem Zemljanu Elonu Musku, in v rahlo obupanem poskusu ohranjanja relevantnosti Facebooka napovedal, da bo s platform korporacije Meta odstranil cenzorske mehanizme. Facebook naj bi se tako transformiral v neregulirano igrišče političnih razprav, v obljubljeno deželo svobodnega govora – nekoč liberalnega ideala, ki se je v zadnjih letih počasi in vztrajno preoblikoval v domeno konservativcev. Meta bo s to potezo na svojih omrežjih Facebook in Instagram sprožila nov val razcveta sovražnega govora in lažnih novic, saj bo obenem upokojila tudi programe za preverjanje dejstev.
-
»Smo edina država na svetu, ki je poročala o primerih smrti zaradi predoziranja s konopljo«
Mikrobiologinja in doktorica biomedicine Tanja Bagar je strokovnjakinja za medicinsko rabo konoplje in kanabinoidov. Ukvarja se s številnimi raziskovalnimi projekti (tudi onkraj raziskovanja kanabinoidov) in pedagoškim delom na univerzi Alma Mater Europaea, kjer predava mikrobiologijo, biokemijo in rabo konoplje in kanabinoidov v medicini, deluje pa tudi kot direktorica in soustanoviteljica mednarodnega inštituta za kanabinoide Icanna. Ta si med drugim prizadeva za omogočanje dostopa do preverjenih, utemeljenih in znanstvenih informacij o konoplji, njenih učinkovinah in zdravilnih potencialih. Znanstvenica, ki je podpisala tudi obsežno poljudnoznanstveno študijo Konoplja v medicini, se lahko sicer pobaha z izjemnimi akademskimi dosežki in kopico referenčnih priznanj. Ker se ukvarja z raziskovanjem zdravilnih potencialov snovi, ki je pri nas izredno stigmatizirana, njeno povsem strokovno delo, usmerjeno v dobrobit pacientov, vztrajno napadajo zagovorniki prohibicije. Napadalnost teh se je v času referenduma o legalizaciji konoplje tako okrepila, da se znanstvenica vedno bolj boji, da ta boj izgublja.
-
Sodobna narodnozabavna glasba / Slovenski pozdrav
V petek, 20. decembra, je v ljubljanskem Media parku, na enem od večjih koncertnih prizorišč v prestolnici, potekal koncert, ki sodi k prvi veliki turneji »podeželskega rock’n’roll« ansambla Fehtarji Zan’ga dej, Laškega. Fehtarji promovirajo svoj drugi album, poimenovan po gorenjski napitnici in prvi avtorski pesmi benda, ki je sicer zaslovel s priredbami, kot je smučarsko-žurerska après ski himna Shatzi, ter se v izjemno kratkem času vzpostavil kot mladi up slovenske narodnozabavne scene in eden glavnih protagonistov največjih veselic v državi. Ansambel Fehtarji je narodnozabavne viže postavil v sodobnejši, bolj urban in žanrsko eklektičen kontekst, »našmu kunceptu muske pravmo podeželski rock’n’roll, sej zravn običajnga narodnozabavnga šundra ropotamo še s štrom kitaram, trobilam, pihalam in bobnam,« imajo Fehtarji zapisano na spletni strani.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Kultura
Poročilo spletne platforme MusicRadar zgovorno priča, da živimo v času hiperprodukcije glasbe; ta dan za dnem preplavlja pretočne platforme.
-
13. 12. 2024 | Mladina 50 | Kultura
Čeprav Klemen Klemen, samooklicani »postopač in potepuh, pripovedovalec trnowskih in ostalih prigod«, predvsem pa »največja nindža trnowčanka vseh cajtov«, opusa studijskih izdelkov ni obogatil že slabo desetletje, ostaja ena naših največjih koncertnih atrakcij, saj je njegov repertoar vselej natrpan z brezčasnimi bangerji, napol ponarodelimi klasikami s preloma tisočletja. Te se, kljub vsej politični nekorektnosti, ki danes deluje kot zgovorna časovna kapsula, starajo kot vrhunsko vino.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Družba
Trojanski konj tobačne industrije
Dolgoletna gonja proti kajenju – od uspešnega ozaveščanja o potencialno usodnih posledicah kajenja za zdravje prek gnusnih fotografij razpadajočih teles dolgoletnih kadilcev, ki krasijo tobačne izdelke, do nenehnih podražitev cigaret, zaradi katerih je tobak danes skorajda tako dragocena dobrina kot žafran – je bila svoj čas zelo uspešna. A ne za dolgo: police trafik po vsem svetu so preplavile žepne napravice, s katerimi lahko svoja pljuča nahranimo z ekscesnimi količinami nikotina, in to v obliki osvežujoče pare z okusom jagodnega čigumija, sladkorne pene, tropskega sadja ali na primer jabolčnega zavitka. Ravno ko je šlo kajenje končno iz mode in družba ni bila več (tako) množično zasvojena z nikotinom, se je ta, ovit v tančico tehnološkega napredka, prihuljeno prikradel nazaj v naša pljuča.
-
29. 11. 2024 | Mladina 48 | Kultura
Kitarist Mak Grgić je že tretje leto zapored nominiran za nagrado grammy
Čeprav Mak Grgić šteje šele sedemintrideset let, se med drugim lahko pohvali z doktoratom iz klasične kitare, črnim pasom iz karateja, maratonsko koncertno kilometrino, redno profesuro na ugledni ameriški univerzi, uspešnim zagonskim podjetjem in kar tremi nominacijami za najuglednejšo nagrado v glasbeni industriji.
-
29. 11. 2024 | Mladina 48 | Družba
Vsesplošni razcvet desnici naklonjenih vsebin na družbenih omrežjih je med drugim posledica tega, da algoritmi dajejo prednost polarizirajočim vsebinam, ki spodbudijo najmočnejše odzive. Vsebine, deležne največ ogorčenja, se bodo po omrežjih razširile najbliskoviteje, saj algoritmi dajejo prednost skrajnostim. Če govorimo posebej o omrežju X (nekdanjem Twitterju), pa naj bi bil algoritem še bolj pristranski od drugih. To kaže nedavna raziskava, imenovana Računalniška analiza morebitne algoritemske pristranskosti na platformi X med predsedniškimi volitvami v ZDA, ki sta jo opravila Timothy Graham z avstralske Quennslandske tehnološke univerze v Brisbanu in Mark Andrejevic z Monasheve univerze v Melbournu.
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Družba
Čeprav so zadnja leta, vse od nenadnega vzpona sistemov generativne umetne inteligence in velikih jezikovnih modelov, kot je ChatGPT, najglasneje izraženi strahovi povezani z množično izgubo zaposlitve in poplavo dezinformacij, številni strokovnjaki ves ta čas svarijo, da je najpogubnejši potencial umetne inteligence pravzaprav v rabi te tehnologije v nadzorne in vojaške namene, denimo v inteligentnem avtonomnem orožju, ki tarčo izbere in ubije brez posredovanja človeške roke.
-
8. 11. 2024 | Mladina 45 | Družba
Opeharjeni oboževalci skupine Oasis
Oasis, eden najpopularnejših britanskih bendov devetdesetih let, ki se je razšel leta 2009, je avgusta napovedal ponovno združitev, novo ploščo in svetovno turnejo. Ker se nostalgija dobro prodaja, so vstopnice za koncerte v Združenem kraljestvu pošle v nekaj minutah, vstopnice za koncerte v Združenih državah Amerike in Kanadi pa so bile razprodane v manj kot eni uri. To se ni zgodilo zgolj zato, ker so na spletno blagajno navalile horde nostalgičnih navdušencev, temveč so zajeten del vstopnic pokupili priložnostni poslovneži, ki bajne vsote služijo s prodajo vstopnic iz druge roke, in sicer po vrtoglavo napihnjenih cenah.
-
8. 11. 2024 | Mladina 45 | Kultura
Po italijanski premieri aprila v Bologni bo predstava Sveta Ivana Klavniška, ki je nastala v mednarodni koprodukciji, pri kateri sodelujeta tudi Slovensko mladinsko gledališče in skupina Laibach, režiral pa jo je italijansko-slovenski tandem ErosAntEros (Davide Sacco in Agata Tomšič), dočakala še slovensko premiero. To si bo mogoče ogledati v nedeljo, 10. novembra, na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma v Ljubljani, dan za tem bo sledila ponovitev, potem pa bo predstava odpotovala v Luksemburško narodno gledališče.
-
30. 10. 2024 | Mladina 44 | Družba
Napredni spletni brskalniki, ki jih poganja umetna inteligenca, denimo Googlov AI Overview, Microsoftov Copilot in brskalnik Perplexity, ne znajo ločevati med verodostojnimi in vprašljivimi viri. Ker se uporabniki tovrstnih iskalnikov na njihove odgovore pogosto pretirano zanašajo brez kakršnegakoli dvoma, je to izredno sporno, saj ima umetna inteligenca slabo navado, da si podatke pogosto izmišljuje, še pogosteje pa jih črpa iz vprašljivih virov, denimo iz psevdoznanstvenih raziskav, ki izhajajo iz rasističnih prepričanj.
-
18. 10. 2024 | Mladina 42 | Družba
S tako imenovanimi ciljanimi oglasi, torej spletnimi oglasi, ki so po meri prikrojeni vsakemu posamezniku, podjetja uporabniku družbenih omrežij pogosto ponudijo točno tisto, kar tisti trenutek potrebuje, in to neredko celo takrat, ko svojih potrošniških želja sploh ni zaupal spletnemu brskalniku, temveč je o njih na primer le kramljal s prijatelji. Skorajda, kot bi mu tehnološki velikani prisluškovali z vsemi pametnimi napravami, ki ga obkrožajo. Teorija zarote, da so pametni telefoni pravzaprav prisluškovalne naprave, je zato med bolj razširjenimi, saj je za slehernika to najočitnejša razlaga za misterij, kako oglaševalci vselej vedo, kaj v nekem trenutku potrebuje oziroma si želi.
-
11. 10. 2024 | Mladina 41 | Družba
Čeprav se načelno zdi, da bodo vsebine, objavljene na medmrežju, tam ostale za vselej, kot bi bile vklesane v kamen, je pri množici od njih pravzaprav le vprašanje časa, kdaj bodo enostavno izpuhtele in za vselej izginile s spleta – ter s tem utonile v pozabo, če niso zares skrbno arhivirane. Internet ni statičen in je že zdaj prepreden s slepimi ulicami, ki ne vodijo nikamor, saj lahko strežniki nehajo delovati, nadgradnje programske opreme lahko prekinejo povezave, medijski konglomerati pa pogoltnejo medijske hiše in jih brezbrižno ugasnejo, te pa s seboj v grob potegnejo tudi spletne strani in arhive, ki so jih upravljale.
-
11. 10. 2024 | Mladina 41 | Svet
Nobelova nagrada za umetno inteligenco
Švedska kraljeva akademija znanosti je v torek sporočila imeni letošnjih prejemnikov Nobelove nagrade za fiziko. Z njo bo ovenčala ameriškega znanstvenika Johna J. Hopfielda, profesorja na Univerzi Princeton, in britansko-kanadskega znanstvenika Geoffreyja E. Hintona, zaslužnega profesorja na Univerzi v Torontu. Gre za pionirja strojnega učenja: znanstvenika sta se že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja lotila grajenja umetnih nevronskih mrež, ki pri shranjevanju podatkov in učenju posnemajo delovanje človeških možganov, njuna odkritja pa so bila temelj za razvoj umetne inteligence, kot jo poznamo danes.
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Kultura
V zadnjem desetletju se je (prevladujoči) način, kako poslušamo (in odkrivamo) glasbo, res korenito spremenil. Tako rekoč vsa glasba, ki je bila kadarkoli posneta in izdana, od novih hitov prek brezčasnih klasik do podzemne neodvisne glasbe in obskurnih mojstrovin iz davnih časov, je vselej le nekaj klikov stran, dostop do teh velikanskih, navidezno neskončnih katalogov muzike pa je cenejši in enostavnejši kot kadarkoli. Povprečen uporabnik aplikacije Spotify – vodilne pretočne platforme, ki se lahko pobaha z več kot 620 milijoni aktivnih uporabnikov –, na teden prisluhne dobrim 40 različnim izvajalcem, izbira pa lahko med več kot 70 milijoni skladb. Da se poslušalci v tej neizmerni poplavi vsebine ne bi izgubili, so pretočne platforme vzpostavile zapletene sisteme za personalizirano priporočanje glasbe – nepoznavalci jim poenostavljeno pravimo kar algoritmi. Ti vsakemu uporabniku po meri prikrojijo izbiro muzike, ki naj bi mu bila pisana na kožo. Kako pa tovrstni sistemi vplivajo na naš glasbeni okus? Se mu zgolj prilagajajo ali pa ga pravzaprav oblikujejo? Ali načelno širijo paleto glasbe, po kateri segamo, ali pa jo pravzaprav ožijo?
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Družba
Pravica do odklopa / Pošta na dopustu
V času, ko so pametni telefoni skorajda podaljški naših rok, ko smo dosegljivi tako rekoč vsako minuto dneva in na elektronska sporočila in telefonske klice nadrejenih odgovarjamo med letovanjem na obali, sredi večerje ali v nedeljo dopoldne, je meja med delovnim in prostim časom bolj zabrisana kot kadarkoli prej, pojem »izgorelost« pa je našel mesto v našem vsakdanjem besednjaku. Na trnovi poti iskanja ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem je vzniknila zamisel o pravici do odklopa oziroma pravici do prepovedi poklicnih dejavnosti zunaj delovnega časa, ki je sicer stara skoraj toliko kot sam internet, a zadnja leta doživlja pravo renesanso.
