Sladke sanje

Po desetletjih propadanja naj bi letos končno začeli prenovo ene od najbolj znanih ljubljanskih zgradb – Cukrarne. Zunanjost nekdanje tovarne sladkorja je spomeniško zavarovana od leta 1990, toda ljubljanska mestna uprava do zdaj ni našla dovolj denarja za redno vzdrževanje te zgodovinsko pomembne stavbe, kaj šele za temeljito prenovo in omogočenje ponovne rabe.

Projekt se je z mrtve točke premaknil šele pred kratkim, ko je občina po dolgem obotavljanju objavila razpis za pridobitev izvajalca prenove. Prijavila sta se le dva ponudnika: avstrijski Strabag, ki bi delo opravil za 21,8 milijona evrov, ter domači gradbeni podjetji Kolektor Koling in CGP, ki se za posel potegujeta skupaj, za delo pa bi zaračunali sto tisoč evrov manj od Strabaga. Tako majhna razlika v ceni je nekoliko sumljiva, saj bi lahko pomenila kartelno dogovarjanje. Če gre res za dogovarjanje med ponudnikoma in bi to dokazali, bi bil celoten postopek javnega naročanja razveljavljen, to pa bi pomenilo, da bi bila prenova Cukrarne ponovno odložena vsaj za leto ali dve.

Še večja ovira na poti do prenove stavbe so finančni viri. Vrednost projekta je ocenjena na 23,56 milijona evrov. Občina bi zagotovila dobrih 10 milijonov, država 2,69 milijona evrov, preostalih 10,77 milijona pa naj bi pridobili iz proračuna EU. Toda ta finančna konstrukcija je še v zraku, saj občina še vedno čaka na odločbo ministrstva za okolje in prostor o dodelitvi evropskih sredstev. Lahko sicer izbere izvajalca gradnje, a z njim ne more podpisati pogodbe in ta tudi ne more začeti delati, dokler občina ne dobi sredstev iz Bruslja. Poleg tega bi se lahko zapletlo pri sredstvih iz državnega proračuna, saj so pred vrati državnozborske volitve.

Mesto želi Cukrarno preurediti v sodoben razstavni prostor, kjer bi potekali tudi dve najpomembnejši bienalni prireditvi v Ljubljani – Bio Ljubljana in Mednarodni grafični bienale. V stavbi bi bilo po prenovi 5500 kvadratnih metrov uporabnih površin, od tega bi kar 2500 kvadratnih metrov namenili galerijskim prostorom, v preostalem delu stavbe bi bili upravni prostori, knjigarna, kavarna, skladišča in tehnični prostori. Projekt prenove, ki so ga zasnovali v arhitekturnem biroju Scapelab (z njim so zmagali na natečaju), predvideva popolno odstranitev vseh notranjih konstrukcij, ohranjeno bi bilo torej le zunanje ostenje stavbe, ki je pod varstvom Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Občina je gradbeno dovoljenje za prenovo Cukrarne dobila že leta 2014, a ga mora dopolniti. Če bo šlo vse po načrtih, bi prenovo lahko začeli letos, Galerijo Cukrarna pa bi za javnost odprli čez dve leti, torej leta 2020.