Grozote velike vojne

V Cekinovem gradu v Ljubljani, kjer domuje Muzej novejše zgodovine Slovenije, so v prvem nadstropju pred slavnostno grajsko dvorano razgrnili presunljive grafike nemškega umetnika Otta Dixa (1891–1969). Ustvaril jih je v letih 1920– 24, ko so njegovo zavest grizla doživetja iz strelskih jarkov in so v njegovi domovini posledice velike vojne in gospodarske krize pahnile prebivalstvo v revščino. Dixa je zanimala resnica, zanimala ga je stvarnost; teme, ki jih je upodabljal, je zagrabil za vrat, je zapisal nemški umetnostni zgodovinar P. F. Schmidt. Njegova umetnost je močna in izzivalna, ker si ni zatiskal oči pred najglobljimi brezni človeške duše, pred bedo življenjskih položajev in pred surovostjo življenja. Vse, kar je videl, je narisal, brez olepšav. Bedo je potenciral do meje karikature, tako so nastale sarkastične podobe družbene stvarnosti, ki zarežejo v gledalčevo dušo.

Dix je poleg Georga Grosza in Maxa Beckmanna osrednji avtor umetnostne smeri nova stvarnost (Neue Sachlichkeit), ki se je porodila v (nemški) Weimarski republiki. V tem obdobju je žuborelo na umetniški sceni; poleg ekspresionizma in magičnega realizma, ki sta bila zaledje nove stvarnosti, sta vzporedno z njo zaživela dadaizem in nadrealizem. In ker so bile družbene in politične razmere v marsikateri evropski državi podobne weimarskim, je nova stvarnost pljusknila čez meje, navsezadnje tudi do Slovenije. V to smer uvrščamo nekatera zgodnja dela Toneta Kralja, Frana Tratnika, Vena Pilona, Nikolaja Pirnata, Franceta Miheliča, Nikolaja Omerse, Vita Globočnika ...

Razstava Otta Dixa sodi v sklop razstav ob stoti obletnici prve svetovne vojne (1914–18). Tako je letošnje leto že četrto po vrsti, ko se v evropskih in tudi slovenskih muzejih in galerijah komemorira velika vojna, kot so jo imenovali sodobniki. Evropski sleherniki si niti v sanjah niso predstavljali, da bo vojna tako silovita in uničujoča, niso se zavedali razvoja vojaške industrije, ki je takrat zajahala svoj prvi veliki val. Navadni vojaki in prebivalstvo so bili osupli, kako zelo drugačna od vseh predhodnih je bila in kako dolgo je trajala ter kako je spremenila svet. Mladi fantje so na začetku prvih spopadov še verjeli v poslanstvo svojega vojskovanja, a ko so videli, da vojna posega tudi v zaledje, so šele prepoznali njen uničujoči pohod. Otto Dix se je leta 1914 prostovoljno prijavil v vojsko. Tako kot veliko drugih mladeničev je verjel, da se bo vojna kmalu končala in bo prinesla spremembe, ki so si jih vsi želeli. V pismu domov je zapisal: »Vojna je sicer ogabna stvar, a kljub temu predstavlja nekaj silovitega.« Zato je želel biti del tega.

Njegovo navdušenje nad vojno je prav kmalu izpuhtelo, sicer jo je preživel brez hudih telesnih prask, a zato so boleče praske ostale v duši. Svoje more je zdravil tako, da jih je upodabljal. Mrzlično je ustvarjal in v letih po vojni je nastal cikel 51 grafik Der Krieg (Vojna). Le del tega opusa, 28 grafik, lahko do letošnjega maja vidimo v Cekinovem gradu. Ta drobna razstava poveže politične, vojaškotaktične in družbene vidike vojne z umetnikovo občutljivostjo, z osebnim pogledom vojaka Dixa in z osebnim pogledom civilista Dixa, ki je po vojni sledil dogodkom na robovih nemške družbe in zaznal posledice vojne vihre v bedi sodržavljanov. Zanimali so ga nenavadni in nevsakdanji ljudje, tisti, ki so izstopali iz okvirjev vsakdanjih predstav, ne glede na izvor in družbeni stan. Na očitke, da so njegove podobe grde, je odgovarjal: »Sem samo preprost človek, ki ve, kaj hoče povedati, zato pravim – tako pač delam! Rečete lahko, kar hočete! Če je kaj vredno, ne vem, ampak tako delam ...« Pri ustvarjanju ga je gnala notranja sila, preprosto je moral risati. A njegova dela poleg močne psihološke izpovednosti v sebi vedno nosijo vsaj kanček humorja.

Muzej novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani je pri oblikovanju razstave sodeloval z Nemškim inštitutom za mednarodno sodelovanje (IFA), nemškim veleposlaništvom in Koroško galerijo likovnih umetnosti iz Slovenj Gradca, kjer je bila do nedavnega na ogled razširjena razstava Vojna.

Poleg Dixovih grafik so v Slovenj Gradcu razstavili dela slovenskih umetnikov nove stvarnosti ter hkrati krog avtorjev razširili in predstavili dela, ki odražajo vojno in travmatske posledice vojnih spopadov vse do danes. 

Razstava:
Otto Dix: Vojna, cikel grafik, 1920–24
Kje: Muzej novejše zgodovine Slovenije, Cekinov grad, Ljubljana
Kdaj: do 6. maja 2018