Dr. Roman Jerala

Je eden od 269 uveljavljenih znanstvenikov (izmed več kot dva tisoč prijavljenih kandidatov), ki jim je Evropski raziskovalni svet (ERC) na najnovejšem razpisu prejšnji teden namenil po 2,5 milijona evrov za obdobje petih let. Porabil jih bo za razvoj molekulskih strojev iz proteinskih origamijev.

Kaj točno vam je uspelo?

Dobiti 2,5 milijona evrov za obdobje petih let za temeljne raziskave je dogodek, po katerem se vsakemu raziskovalcu cedijo sline. Izbranih je bilo 12 odstotkov prijavljenih projektov. Med prijavitelji iz vzhodne Evrope oziroma iz EU13 je bila uspešnost še precej manjša. Konkurenca je zelo ostra. Gre za dvostopenjski izbirni postopek. Na prvi stopnji je treba prepričati člane panela ERC, ti pa izbrane projekte na drugi stopnji pošljejo v oceno zunanjim strokovnjakom. Imel sem kar sedem recenzentov.

Področje vašega raziskovanja ni popolnoma novo. O izdelovanju proteinskih origamijev ste prvič poročali že pred nekaj leti.

Res je, že leta 2013 smo prvič poročali o popolnoma novem načinu dizajna proteinov, pri čemer smo še vedno vodilni v svetu. Pri prijavi na razpis je treba paziti na ustrezno razmerje med novostjo, tveganjem, velikopoteznostjo in vplivom rezultatov na eni strani in verjetnostjo, da bodo ocenjevalci verjeli v izvedljivost, na drugi strani. Če bi vsebino takega projekta prijavil brez kakršnihkoli rezultatov, mi nihče ne bi verjel, najbrž ne bi verjel niti sam. Že pri prvi objavi je trajalo več kot leto, da so članek sprejeli.

Lahko na kratko povzamete bistvo svojega projekta?

Zamisel je v tem, da izdelamo molekulske stroje, tako da omogočimo preoblikovanje strukture. Če gre recimo za protein, ki je oblikovan v kletko, kar že znamo narediti, bi to kletko želeli odpirati in zapirati in vanjo zapakirati izbrani tovor. To bi recimo lahko bil inovativen način za tarčno dostavo zdravil, ki bi se iz kletke sprostila šele, ko bi dosegla izbrani cilj v telesu. Pokazali smo že, da se lahko naše proteinske kletke v miših sestavijo same od sebe in da nimajo nobenih škodljivih učinkov na organizem.

Je to vaše življenjsko delo?

Ne bi nujno rekel, da je prav to moje življenjsko delo, saj sem se doslej lotil zelo različnih izzivov. Tudi več drugih želez imamo v ognju. Najbrž pa gre za doslej najizvirnejše delo. Na številnih predavanjih po svetu prav s to temo požanjem največ zanimanja. Mislim, da imamo samo s takšnim nekonvencionalnim lotevanjem stvari možnosti, konkurenca ima sicer na voljo več sredstev, boljšo opremo in najbolj motivirane študente z vsega sveta. Nekateri raziskovalci celotno kariero posvetijo eni sami problematiki. To ni moj stil.

Lahko denar, ki ste ga pridobili na razpisu, postavite v kontekst rednega financiranja, ki ste ga deležni?

Ta denar pomeni dobrih 30 odstotkov obsega financiranja odseka, ki ga vodim. Po pravici povedano imajo znanstveniki, ki so uspešni na razpisih ERC, praviloma zagotovljene dokaj stabilne in visoke zneske za financiranje raziskav. Težko boste dali 2,5 milijona evrov nekomu, ki v življenju še ni imel opravka z več kot 200 tisoč evri. Dodaten denar omogoča usmerjeno in poglobljeno delo pri izbranem projektu z manj potrebe po neprestanem iskanju dodatnih sredstev. Hkrati seveda obdobje petih let le ni tako dolgo, da bi lahko pozabil na vse drugo.