Za mame gre!

Čeprav bodo volitve uradno razpisane šele čez nekaj dni, je predvolilna kampanja v polnem teku. Ob cestah se pojavljajo prvi jumbo plakati, s katerimi tudi manjše stranke pritegujejo pozornost volivcev. Med njimi je plakat koalicije Združena desnica, ki ob sliki nasmejanega dojenčka obljublja: »3000 EUR za slovenske mame ob rojstvu otroka!«

Gre za prvo izmed 14 predvolilnih zavez, ki sta jih podpisala Aleš Primc v imenu stranke Glas za otroke in družine ter Franc Kangler v imenu Nove ljudske stranke. »Ta zaveza je na prvem mestu, ker menimo, da gre za najpomembnejšo investicijo,« pravi Primc. Poleg tega obljubljajo še dodatnih 1000 evrov za rojstvo vsakega naslednjega otroka. Do obeh donacij bodo upravičeni le slovenski starši. Primc pojasni, da naj bi bila »pogoja za pridobitev donacije slovensko državljanstvo obeh staršev in vsaj pet let bivanja v Sloveniji«. V koaliciji predvidevajo, da bi »investicija v družine« prvo leto znašala 72 milijonov evrov za 22 tisoč družin.

Združena desnica sicer obljublja tudi 3000 evrov letne pomoči mladim družinam za reševanje stanovanjske problematike in 200 evrov univerzalnega otroškega dodatka do 18. leta starosti.

Državna pomoč ob rojstvu otroka ni nova obljuba. Višina sedanje pomoči je v različnih občinah različna. Povsod pa je do pomoči upravičena »mati ali oče s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živi v Republiki Sloveniji«. Zgolj živeti – in plačevati davke – v naši državi za Združeno desnico ni dovolj. Do vseh njenih ugodnosti bodo upravičeni le slovenski državljani, ki vsaj pet let bivajo v Sloveniji, pravi Primc, pri čemer je pogoj petih let ključen: »Ne moremo dovoliti, da pride do splošnega podeljevanja državljanstev, da bi tujci prejemali transferje. Želimo okrepiti slovenske družine, ne pa imigracije.« Zakaj diskriminatoren poudarek na slovenskih mamah? »Mi smo za to, da se ohranijo slovenski narod, naš način življenja in kultura. To je možno le s slovenskimi otroki, ne pa z uvozom ljudi,« pojasni Primc. Cilj je torej višja rodnost. Ta pa je nujna, tako pravi Primc, »da lahko ohranimo zdravstveni in pokojninski sistem«.

Vezanje socialnih pravic na državljanstvo ni zgolj sporno, temveč tudi v nasprotju s pravom Evropske unije. O tem je prepričan dr. Saša Zagorc, izredni profesor na ljubljanski pravni fakulteti, ki dodaja: »Katerikoli tujec, ki ima v Sloveniji status rezidenta za daljši čas ali ga je pridobil v drugi državi Evropske unije in prebiva pri nas, se obravnava enako kot državljani glede socialnega zavarovanja, socialne pomoči in socialnega varstva, kot to določa nacionalna zakonodaja.«