Pariz in Berlin nista več zaveznika

Francoski predsednik Macron je v času, ko za svoje ideje nima podpore v Evropi, za dvig popularnosti uporabil vojsko

Francosko-nemški medeni tedni so se končali. V začetku leta sta se nemška kanclerka in predsednica krščanskih demokratov (CDU) Angela Merkel in nekdanji predsednik nemške socialdemokratske stranke (SDP) dogovorila, da bo Nemčija sodelovala v pomembnem dialogu o reformi območja z evrom, ki jo predlaga francoski predsednik Emmanuel Macron. Kasneje se je izkazalo, da to ni bil načrt SPD, ampak Martina Schulza osebno. Odkar je februarja moral zapustiti položaj predsednika stranke, SPD ta projekt ne zanima več, v Financial Timesu piše Wolfgang Münchau.

V stranki CDU Angele Merkel in sestrski bavarski stranki CSU Macronovi reformi območja evra prav tako nasprotujejo. Sporočilo je jasno: Nemčija zavrača Macronovo reformo območja z evrom. Pripravljena je morda sprejeti majhen proračun za območje z evrom, ki z makroekonomskega vidika ne bo pomemben. Prejšnji teden je Angela Merkel zavrnila še sodelovanje Nemčije pri napadu na Sirijo.

»Zanima me, kako bosta sprejeti ti dve nepovezani sporočili iz Nemčije,« piše Wolfgang Münchau. Francija je po njegovih besedah zdaj natanko v takšnem položaju, pred katerim je svarila vodja skrajne desničarske stranke Nacionalna Fronta Marine Le Pen: v denarni uniji njen glas velja malo, na geopolitičnem področju je Velika Britanija bolj zanesljiva partnerica.

Wolfgang Münchau meni, da je reformo območja z evrom kljub nasprotovanju Nemčije še mogoče izvesti. Emmanuel Macron je kot skrajni rok za njeno izvedbo določil letošnji junij zato, ker potrebuje nekaj konkretnega, kar bo lahko pokazal pred volitvami v evropski parlament, ki bodo maja prihodnje leto.

Reformo območja z evrom je kljub nasprotovanju Nemčije še mogoče izvesti.

Po poročanju die Zeit pa že zdaj potrebuje nekaj, kar lahko pokaže. Čez en mesec bo namreč eno leto, odkar je na oblasti. Z nasprotovanji se sooča tako doma kot v tujini. Doma proti njegovi reformi stavkajo železničarji, pa zaposleni v sodstvu zaradi načrtovanega združevanja sodišč. Zaposleni v bolnišnicah in domovih za starejše opozarjajo na nevzdržne razmere, javni uslužbenci se upirajo predvideni ukinitvi 120 tisoč delovnih mest. Več uglednih univerz je blokiranih, ker študenti in njihovi podporniki nasprotujejo uvedbi sprejemnih izpitov.

Francozi so še bolj jezni, kot bi bili, ker je bil glavni Macronov argument za reforme ta, da bo Francija z njihovo izvedbo dobila v Bruslju več moči in bo tam lahko postavljala tudi zahteve. Potem, ko so ga v prvih mesecih na oblasti na mednarodni sceni častili in je veljal za vizionarja, je Emmanuel Macron danes več ali manj osamljen. Njegovih predlogov, ki naj bi dali Evropi nov zagon, tako rekoč nihče ne podpira. Ne nasprotuje jim samo Nemčija. Osem severnih članic EU pod vodstvom Nizozemske je Macronu že pred nekaj tedni dalo vedeti, da jih ne zanima tesnejše povezovanje Evrope. Države Vzhodne Evrope ta predlog že ves čas zavračajo.

Ker v drugih članicah EU nima zaveznikov, se je Macron odpravil na turnejo po svoji državi, kjer ljudi prepričuje, zakaj je še vedno prepričan, da je njegova pot prava. Pred kratkim je nagovoril državljane v majhnem mestecu v Normandiji. V pogovoru za zasebno TV postajo TF1, ki jo spremlja pet milijonov državljanov na podeželju, je skušal ovreči trditve, da je predsednik bogatih prebivalcev velikih mest. Sodeč po rezultatih anket javnega mnenja po oddaji je bila njegova pot v Normandijo velik neuspeh. Tri četrtine vprašanih je ocenilo, da je premalo ponižen, 70 odstotkov, da ni dovolj blizu ljudem.

Ker v drugih članicah EU nima zaveznikov, se je Macron odpravil na turnejo po svoji državi, kjer ljudi prepričuje, zakaj je še vedno prepričan, da je njegova pot prava.

V nedavnem več kot dveurnem pogovoru za levičarski medijski portal Mediapart je sogovornike več krat obtožil, da niso objektivni. Zatrjeval je, da razkola Francije na mesta in podeželje, na bogate in revne ni mogoče odpraviti od danes na jutri. Mož, katerega zmago nad skrajno desničarko Marine le Pen na lanskih predsedniških volitvah so bolj proslavljali v tujini kot doma, je po besedah dopisnice die Zeit v Parizu Karin Finkenzeller postal občutljiv in nestrpen do tistih, ki njegovemu tempu in idejam ne morejo ali nočejo slediti. Po anketi, ki je bila objavljena v soboto, 67 odstotkov Francozov meni, da predsednik vodi politiko, ki koristi predvsem bogatim.

V sredo namerava nagovoriti poslance Evropskega parlamenta. Vprašanje je, ali ga bodo toplo sprejeli. Tam bo govor tudi o zadnjih napadih na Sirijo. Francozi so ponosni na svojo vojsko. Njena uporaba za »pravice in pravičnost« je že več krat pomagala francoskim predsednikom k povečanju podpore volivcev. Tudi zaradi tega je Sirija na vrhu seznama prednostnih nalog Emamnuela Macrona.