Slikar ali filmski režiser? Oboje!

Prejšnji petek se je Enkrat opoldne, kot v ljubljanskem Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) imenujejo dogodke ob odprtju, zbrala množica oboževalcev in poznavalcev dela in lika ameriškega umetnika Davida Lyncha, odličnega, a kontroverznega filmskega in televizijskega režiserja, ki je tudi cenjen glasbenik in likovni umetnik.

Na razstavi v Tivolskem gradu spoznamo prav to, likovno plat njegovega ustvarjanja. Postavitev razstave je asketska. Branko Hojnik, sicer priznan gledališki scenograf, se je pri oblikovanju postavitve omejil na črno preprogo (tekač), tu in tam črno obarvano steno, sicer pa je Lyncheve nadrealistične grafike v eni liniji razvrstil po grajskih sobanah kot neskončen filmski trak, ki se izteče v projekcijo petih kratkih eksperimentalnih filmov. Med njimi je tudi prvi, Six Men Getting Sick (1966), ki ga je Lynch ustvaril, ko je bil še študent slikarstva na akademiji v Philadelphii (na Pennsylvania Academy of Fine Arts).

Ljubljanska razstava je osredotočena na grafiko, četudi so poleg 70 velikih litografij, ki jih je ustvaril v pariškem grafičnem studiu Idem, kjer je risal neposredno na litografske kamne, razstavljeni še akvareli in dvoje platen/kolažev.

Kot pravi kustos razstave Božidar Zrinski, so najprej navezali stik prav s pariškim studiem Idem in nato še z Lynchevim studiem v Los Angelesu. Za to, da se je MGLC, naša osrednja institucija, ki je bila ustanovljena prav za promocijo in ohranjanje tradicije klasične grafike, odločila pripeljati Lyncheve litografije v Ljubljano in ji je to uspelo, je zaslužen prav Zrinski oziroma njegova želja, da slovenskemu občinstvu Lyncha predstavi še kot likovnega ustvarjalca; doslej smo ga poznali le kot velikega in genialnega filmskega avtorja, ki je ustvaril tudi svojevrstno televizijsko nadaljevanko.

Zrinski je posebej omenil, kako Lynch vedno poudari, da je slikar in da se s slikarstvom ukvarja že vse življenje, da torej ni »le« filmski režiser, ki mimogrede tudi slika. Prav zato je ob prvih razstavah v sedemdesetih letih razmišljal, da bi likovno ustvarjanje od filmskega in glasbenega ločil tako, da bi likovna dela podpisoval z drugim imenom. A se je nazadnje odločil, naj občinstvo kar samo razvozla njegovo zagonetko. Morda je prav zato pred dobrima dvema letoma dovolil, da posnamejo dokumentarec The Art Life, ki pokaže, kako je slikarstvo, kako je pravzaprav vsa likovnost pomemben del njegovega življenja. Film ima počasen ritem, narekujeta ga Lynchevo umirjeno pripovedovanje o sebi in glasba danskega glasbenika Jonatana Bengta. Ogledali si ga bomo lahko 21. junija v Slovenski kinoteki v Ljubljani, kjer so pripravili kar zanimiv obrazstavni filmski program.

Zrinski pravi, da je Lynch (rodil se je leta 1946) sredi šestdesetih let filmsko pot začel prav z združevanjem slike, skulpture in animiranega filma. Eksperiment je uspel, rezultat pa je enkraten in zelo poseben filmski opus: Eraserhead (1977), Človek slon (1980), Dune (1984), Modri žamet (1986), Twin Peaks (1990–91), Divji v srcu (1990), Izgubljena cesta (1997), Notranje zadeve (2006) ... in Twin Peaks, Vrnitev (2017) ... Filme misli skozi likovna dela. Marsikateri niz risb ali grafik se zdi kot sekvenca sanjskih podob iz Lynchevih filmov in obratno, marsikateri filmski prizor spominja na njegove slike in kolaže. Tako kot so njegove filme označevali za groteskne, bizarne, čudaške, so podobne oznake doletele tudi grafike, kolaže in slike; in tako kot je nekatere filmske kritike motila mešanica eksplicitnega nasilja in implicitne seksualnosti, so likovni kritiki v litografijah zaznali črni humor in surovo nasilje.

Na litografijah njegova preprosta, intuitivna, hipno zasnovana risba z nadrealističnimi momenti človeško figuro pogosto izriše nejasno, včasih s prevelikimi okončinami, spačenimi obrazi v teksturi temačnosti in neskončnosti ali nadrealni nedorečenosti. Pomembna likovna prvina so črke in besede, njihov pomen je skrivnosten, včasih humoren, vsak si ga lahko razlaga po svoje. Zapisane misli so hkrati naslovi del. Naslov razstave Ogenj na odru izhaja iz niza motivov ognja in plamenov na razstavljenih litografijah, seveda pa nosi v sebi tudi preneseni pomen, hkrati asociira na film Ogenj hodi za menoj, celovečerni film iz leta 1992, ki naj bi bil epilog televizijske serije Twin Peaks, vendar je ta lani dobila novo televizijsko nadaljevanje.

Lynch je torej človek, ki misli skozi gibljive slike in zvoke, upošteva načelo nedokončanega in od gledalca zahteva, da v svoji glavi konča njegovo, Lynchevo misel.

Razstava:
David Lynch: Ogenj na odru litografije in akvareli
Kje: Mednarodni grafični likovni center, Tivolski grad, Ljubljana
Kdaj: do 29. julija 2018