Finančna industrija si v Bruslju sama piše zakone

Kar tretjina visokih uradnikov iz Evropske komisije je v obdobju od leta 2008 do leta 2017 odšla v službo v finančni sektor ali je od tam prišla v službo v Evropsko komisijo

Tretjina visokih uradnikov na direktoratu Evropske komisije, ki je pristojen za banke in finančni sektor (FISMA), je v obdobju po finančni krizi prišla iz finančne industrije oziroma je tja odšla z Evropske komisije, v novem poročilu ugotavlja nevladna organizacija Corporate Europe Observatory. Za te ljudi je težko reči, da delajo v interesu običajnih državljanov EU. Ob teh podatkih ni čudno, da v zakonodaji EU, ki je bila sprejeta po izbruhu finančne krize, postopno odstranjujejo še tistih nekaj prej šibkih kot močnih verig za priklenitev bank in finančnih družb, da bi jim onemogočili posle, s katerimi so povzročile finančno krizo.

Študija Corporate Europe Observatory je za obdobje od leta 2008 do 2017 pokazala, da so štirje od petih visokih uradnikov, ki so zapustili Evropsko komisijo, odšli v službo v družbe, ki so jih kot uradniki pri Evropski komisiji nadzorovali, in družbe, ki lobirajo za finančno industrijo. Eden od treh vodij enote na oddelkih za finančno zakonodajo, ki so med letoma 2008 in 2017 odšli iz evropske komisije, se je zaposlil v finančni družbi.

Šest od 27 vodij enot in sedem od 22 namestnikov vodje enote, ki so zdaj v službi v Evropski komisiji, je v preteklosti bilo zaposlenih v finančni industriji. Dva od treh evropskih komisarjev, pristojnih za področje financ, sta med letoma 2008 in 2017 po koncu mandata odšla v službo v finančne družbe.

Ni čudno, da v zakonodaji EU, ki je bila sprejeta po izbruhu finančne krize, postopno odstranjujejo še tistih nekaj prej šibkih kot močnih verig za priklenitev bank in finančnih družb, da bi jim onemogočili posle, s katerimi so povzročile finančno krizo.

Študija koalicije ALTER-EU je pokazala, da je bilo kar 92 odstotkov sestankov na generalnem direktoratu za finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov (FISMA) organiziranih z ljudmi, ki zastopajo interese podjetij. Velika večina teh ljudi zastopa interese finančne industrije. Samo 8 sestankov s predstavniki nevladnih organizacij je bilo z ljudmi, ki ne zastopajo interesov podjetij.

Na Corporate Europe Observatory opozarjajo, da generalni direktorat FISMA pri posvetovanjih z deležniki v času priprave predpisov za regulacijo finančnega sektorja ni zagotovil uravnotežene zastopanosti med predstavniki podjetij in zastopniki javnega interesa. Zastopniki interesov podjetij prevladujejo tudi v strokovnih skupinah, ki svetujejo Evropski komisiji.

Finančna industrija tako dejansko sama sebi piše zakonodajo. Visoki uradniki, ki iz Evropske komisije presedlajo v finančne družbe, odnesejo s seboj notranje informacije in povezave, ki jih uporabljajo v korist podjetij kot novih delodajalcev. Za uradnike, ki pridejo v službo v Evropsko komisijo neposredno iz bank in drugih finančnih institucij, ni jasno, ali kot uradniki, ki jih plačujejo evropski davkoplačevalci, delajo v interesu javnosti ali pa v lastno korist s ciljem, da se bodo čez čas vrnili v zasebna podjetja, kjer bodo zasedli višje položaje.

Za uradnike, ki pridejo v službo v Evropsko komisijo neposredno iz bank in drugih finančnih institucij, ni jasno, ali kot uradniki, ki jih plačujejo evropski davkoplačevalci, delajo v interesu javnosti ali pa v lastno korist s ciljem, da se bodo čez čas vrnili v zasebna podjetja, kjer bodo zasedli višje položaje.

Študija Corporate Europe Observatory je pokazala, da ljudje, ki so tesno povezani z zasebnimi finančnimi podjetji, kjer so delali veliko let, iščejo rešitve, ki so bolj prijazne za podjetja, četudi niso najboljše za večino državljanov, ki so kot davkoplačevalci najprej pred bankrotom reševali zasebne banke, nato pa so jim vlade naprtile še ostre varčevalne ukrepe.

Le peščica uradnikov na generalnem direktoratu FISMA ima delovne izkušnje v nefinančnih podjetjih, nevladnih organizacijah, akademskih institucijah, sindikatih.

Študija o poklicni karieri zaposlenih na centralnih bankah, ki jo je objavila organizacija OECD za obdobje med letoma 1973 in 2005, je pokazala, da so tisti, ki so prej delali v finančni industriji, deregulirali bistveno bolj kot tisti, ki so prišli na centralno banko iz drugih sektorjev.

Tudi evropska varuhinja za človekove pravice Emily O’Reilly, ki je pristojna za preiskave nepravilnosti v institucijah in organih EU, opozarja, da je pomembno javnosti pokazati, da obstaja jasna ločnica med nadzorniki in finančno industrijo. Corporate Europe Observatory navaja imena vseh sedanjih in nekdanjih uradnikov, ki to zahtevo varuhinje kršijo. Kršitelji niso le visoki uradniki, ampak tudi tisti na nižjih položajih, saj so prav tako zelo vpleteni v pripravo zakonodaje in regulativnih ukrepov za finančno industrijo.