Turčija ni varna država

Evropska komisija je objavila vsakoletno širitveno poročilo, v katerem ovrednoti korake mogočih držav članic, ki so jih te storile, da bi se približale članstvu v Evropski uniji. V tokratnem poročilu o balkanskih državah je zajela Albanijo, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Črno goro, Makedonijo, Kosovo in Turčijo. Presoje posameznih držav temeljijo na leta 2015 sprejeti strategiji za širjenje EU na Zahodni Balkan.

V splošnem poročilu ugotavlja, da so reforme, kar zadeva »vladavino prava, temeljne pravice in dobro vladanje«, najpomembnejše za morebitne članice. Na tem področju komisija ugotavlja znaten napredek, a hkrati opozarja, da »ima organizirani kriminal v vseh presojanih državah še vedno premočan vpliv«. Temeljne pravice naj bi bile v večini zapisane v zakonodajo mogočih članic, a so v praksi še vedno vse prevečkrat kršene.

Poročilo je še posebej ostro v kritiki Turčije, ki jo EU sicer šteje za »ključno zaveznico«, a ugotavlja, da se čedalje bolj oddaljuje od njenih načel. Še posebej je zaskrbljena zaradi »splošne in kolektivne« narave Erdoganovega pogroma po domnevnem poskusu vojaškega udara julija 2016. Evropska komisija meni, da se od poletja 2016 kaže »resno nazadovanje, kar zadeva vladavino prava, spoštovanje temeljnih pravic in svobode govora«. V poročilu je zapisano, da je Turčija v zadnjem letu in pol priprla vsaj 150 tisoč ljudi in odpustila več kot 110 tisoč javnih uslužbencev. Poudarjeno je, da je še vedno priprtih več kot 150 »novinarjev, zagovornikov človekovih pravic in pisateljev«, pravica do zborovanja pa je »resno zamejena v praksi in zakonodaji«. Evropska komisija ostaja »hudo zaskrbljena« zaradi visoke stopnje »spolnega nasija, diskriminacije in napadov iz sovraštva ter kršenja pravic LGTB-manjšin«. Poročilo je kritično še do omejevanja samostojnosti sodne veje oblasti in svobodnega političnega delovanja.

Glede na neprizanesljivo mnenje o kratenju temeljnih človekovih pravic v Turčiji je pomenljiva kritika Kosova. Konec marca je kosovska policija aretirala šest turških državljanov, ki so bili zaposleni na eni izmed turških fakultet v Prištini. Takoj po aretaciji so jih deportirali v Turčijo, saj ta sumi, da so bili povezani z gibanjem Fethullaha Gülena, katerega člani naj bi bili vsi po vrsti domnevni državni sovražniki oziroma sovražniki turškega predsednika Erdogana. Na deportacijo se je odzvala tudi evropska komisija, sporočila je, da »sta aretacija in deportacija na Kosovu zakonito živečih turških državljanov omajali prepričanje o spoštovanju vladavine prava na tem območju«. V izjavi je še dodala, da »morajo mogoče članice EU dokazovati univerzalno spoštovanje temeljnih človekovih pravic«.

Jasno je, kaj EU sodi o političnem dogajanju v Turčiji, zato je toliko nenavadnejše mnenje Slovenije, ki še vedno trdi, da je Turčija varna država, čeprav je to mnenje sprejela pol leta pred začetkom Erdoganovega preganjanja političnih nasprotnikov. Slovenija je skladno s svojim mnenjem do sedaj zavrnila vse prošnje za mednarodno zaščito turških beguncev. Tak primer je družina begunca Kemala, ki čaka na odločitev upravnega sodišča. »Občutek imamo, kot da nas mučijo, saj ne vemo, kaj se nam bo zgodilo. Ne moremo razmišljati o prihodnosti,« opiše čakanje Kemal in doda: »Upamo, da nam bo sodišče podelilo pravice, saj je naš primer jasen.«