Jazbečeva odpravnina

Višje delovno in socialno sodišče je leta 2013 v eni od sodb zapisalo, da je »na splošno temeljni namen odpravnine, da se delavcu z njo nadomesti tista škoda, ki mu je nastala zaradi prenehanja delovnega razmerja«.

Ni dvoma, da odpravnina pripada presežnim delavcem, tistim, ki dela niso izgubili po svoji krivdi. V skladu s slovensko zakonodajo pripada celo delavcem, ki se odločijo za izredno odpoved delovnega razmerja zaradi razlogov, za katere je kriv delodajalec. A pravniki delavce že leta svarijo, da jim odpravnina ne pripada, če delovno razmerje odpovedo sporazumno. Na ministrstvu za delo v vodniku po pravicah iz delovnega razmerja pišejo, da pri »prenehanju pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma med delodajalcem in delavcem … delodajalec ni zavezan z varstvenimi določbami glede odpovedi, ki se nanašajo na obstoj utemeljenega razloga, na sam postopek v zvezi z odpovedjo, odpovedni rok, odpravnino itn.«.

Ima torej nekdanji guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, ki je delovno razmerje z Banko Slovenije prekinil sporazumno, saj je bil v Bruslju izbran na delovno mesto člana Enotnega odbora za reševanje bank (SRB), pravico do odpravnine?

V internih pravilih Banke Slovenije, natančneje v pravilniku o pravicah, obveznostih in odgovornostih članov Sveta Banke Slovenije, piše, da »članu Sveta BS ne pripada pravica do odpravnine, če je bil razrešen iz razloga po 39. členu ZBS …«, torej če je sam zahteval razrešitev. Jazbec je sam zaprosil za razrešitev, a mu v Banki Slovenije odpravnino več kot 60 tisoč evrov kljub temu nameravajo izplačati. Do nje naj bi bil upravičen v skladu z leta 2013 sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

V Levici so prejšnji teden druge poslance pozvali, naj glasujejo proti Jazbečevi razrešitvi, »saj je bil to človek, ki je bil na vrhu Banke Slovenije in je neposredno odgovoren za to, da je bila bančna kriza preplačana z vsaj milijardo evrov in pol, zdaj pa je za nagrado dobil novo službo v Bruslju in naša država mu je za popotnico dala 60 tisoč evrov,« kot je dejal Luka Mesec.

Jazbec je sicer ob odhodu poskrbel za še en incident. Ker naj bi bil na službeni telefon prejel več kratkih sporočil z grožnjami, namenjenimi celo njegovim otrokom, naj bi bil zaprosil za policijsko varstvo, grožnje pa je javno povezal s svojimi kritiki. »O storilcih nočem ugibati. Si pa upam trditi, da sem trn v peti zlasti vsem, ki so s sanacijo izgubili denar,« je dejal javno, policiji pa je na zaslišanju navedel celo tri imena mogočih osumljencev.

A je policija s preiskavo ugotovila, da gre za četrto osebo in da grožnje niso bile povezane z njegovim delom oziroma funkcijo, pač pa z osebnimi stvarmi. Prizadeti, predvsem društvo Malih delničarjev Slovenije, ki jih je Jazbec posredno povezal z grožnjami, od nekdanjega guvernerja pričakujejo opravičilo in povrnitev stroškov policijskega varovanja.