Podnebna politika po nareku industrije fosilnih goriv

Pripravljavci študije so odkrili 88 visokih politikov in uradnikov, ki so odšli v službo na visoke položaje v energetska podjetja in obratno

Evropski politiki in funkcionarji ne izpustijo nobene priložnosti za hvalo, kako je EU vodilna sila v boju proti podnebnim spremembam. Te hvale precej zbledijo ob pravkar objavljenem poročilu o vplivu industrije fosilnih goriv na odločanje o podnebni zakonodaji v 13 državah članicah med katerimi ni Slovenije. Raziskavo je naročila politična skupina Zelenih v evropskem parlamentu kot odgovor na obtožbe, da Evropska unija in njene države članice zavračajo konstruktivno sodelovanje z vladami tretjih držav, ki predlagajo sprejem ukrepov za preprečevanje konflikta interesov pri okvirni konvenciji OZN o podnebnih spremembah (UNFCCC).

Pripravljavci študije, ki so jo naročili Zeleni, so odkrili 88 visokih politikov in uradnikov, ki so odšli v službo na visoke položaje v energetska podjetja in obratno. Zlasti so vzeli pod drobnogled energetska podjetja, ki podpirajo izrabo fosilnih goriv. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali vladam držav članic EU manjka volje za ukrepanje proti podnebnim spremembam zaradi »vrtljivih vrat« med visokimi položaji v politiki in uradništvu ter zasebnih energetskih podjetjih. Poročilo kaže, da se »vrtljivih vrat« poslužujejo predvsem ministri, poslanci parlamentov, svetovalci ministrov in drugi visoki uradniki. Prihajajo in odhajajo predvsem iz oziroma v večja, vodilna podjetja na nacionalnem energetskem trgu.

V nekaterih državah podjetja raje kot politike vzamejo v službo svetovalce politikov in druge visoke uradnike, ki delajo v ozadju, v nekaterih državah pa so izvajalci raziskave med prestopniki našteli več politikov kot svetovalcev. Uveljavljena praksa je tudi nameščanje svojih ljudi v kabinete ključnih ministrov. Nekatera energetska podjetja svoje ljudi nastavljajo v več kot eni državi članici EU ali pa si vpliv širijo prek panožnih združenj.

Namen raziskave je bil ugotoviti, ali vladam držav članic EU manjka volje za ukrepanje proti podnebnim spremembam zaradi »vrtljivih vrat« med visokimi položaji v politiki in uradništvu ter zasebnih energetskih podjetjih.

Izvajalci študije priznavajo, da je težko izmeriti, kakšen vpliv imajo prehodi prek »vrtljivih vrat« na podnebno politiko. Da bi ta vpliv lahko natančneje izmerili, bi bilo treba izvesti več raziskav. Primeri, ki so jih odkrili, pa vsekakor nakazujejo, da obstajajo velike možnosti za konflikt interesov. Če vemo, kaj zaradi ukrepanja proti podnebnim spremembam čaka podjetja, ki izrabljajo fosilna goriva, koliko časa in denarja namenijo za lobiranje v svoj prid pri pripravi podnebnim ukrepov, so šibke ovire za prehode skozi »vrtljiva vrata« dodatna možnost za uveljavljanje svojega vpliva, ki je seveda ne izpustijo iz rok.

Pripravljavci poročila zato predlagajo uvedbo varoval na regionalni, nacionalni in evropski ravni, ki naj bi preprečila konflikt interesov na »področju podnebne politike, ki je največji in najbolj pereči izziv našega časa«. Prvo varovalo je, da se politik, svetovalec ali visoki uradnik tri leta po odhodu z javnega položaja ne bi smel zaposliti v energetskem podjetju in obratno. Uvesti bi bilo treba centralni register vseh lobistov, politiki in javni uslužbenci bi morali priglasiti svoje prejšnje službe in funkcije, za katere bi bilo treba preveriti, ali obstaja možnost konflikta interesov. Sprejeti je treba kodeks, ki bi prepovedoval vsem, ki opravljajo javne funkcije, da hkrati zastopajo več interesov.

Nekatera energetska podjetja svoje ljudi nastavljajo v več kot eni državi članici EU ali pa si vpliv širijo prek panožnih združenj.

Na Euronews pa ugotavljajo, da so prijateljski odnosi med visokimi evropskimi politiki in uradniki ter energetskimi podjetji del širšega problema, ki ga ima Bruselj s prehodi nekdanjih evropskih komisarjev in visokih uradnikov v zasebna podjetja, za katera potem lobirajo v postopkih priprave evropske zakonodaje.