Je čaščenje inteligence, ki nas bo nadzirala, res edina pot do odrešitve?

Ko bomo razvili svojega boga, se mu bomo priklonili in upali, da ne bo zahteval krvnega davka

Umetna inteligenca je postala tako vseprisotna, da jo redko opazimo. Samoumevno je, da nam Siri organizira zmenke in Facebook označuje naše fotografije in spodkopava našo demokracijo. Računalnike uporabljamo za izbiro naložb, prevajanje, diagnozo raka. Logaritmi pišejo glasbo, slikajo, se šalijo, pišejo nove scenarije za Kremenčkove. Kaj še ostane ljudem, sprašuje The New Yorker.

Larry Tesler, računalniški inženir, ki je izumil »preslikaj in prilepi«, pravi, da je človeška inteligenca tisto »česar stroji še niso naredili«. Strokovnjak za robotiko Hans Moravec je leta 1988 ugotovil, da je tisto, kar je za nas težko, za računalnik otročje lahko in obratno. To je postalo znano kot Moravčev paradoks. Lahko je narediti računalnike, ki lahko na ravni odraslih rešujejo inteligenčne teste ali igrajo strateške igre, težko ali nemogoče pa jim je dati spretnosti, ki jih ima enoletni otrok za zaznavanje in gibanje. Čeprav je znanost od takrat robotom izboljšala vid in hojo, Moravčev paradoks še vedno velja.

Nekateri menijo, da je treba odnos med človeško in strojno inteligenco razumeti bolj kot sinergijo kot konkurenco. Paul R. Daugherty in H. James Wilson, vodilna moža za področje informacijske tehnologije v družbi Accenture, se ne strinjata, da bo zaradi robotov do leta 2030 ukinjenih 800 milijonov delovnih mest. Mejne sposobnosti, kot je »celovito povezovanje« in »odgovorna normalizacija« bodo ljudem zagotavljale nove službe, kot je »pojasnjevalni strateg« ali »čistilec podatkov«. Potrebni bodo strokovnjaki za nepričakovane discipline, kot je človeška konverzacija, dialog, humor, poezija in empatija.

Potrebni bodo strokovnjaki za nepričakovane discipline, kot je človeška konverzacija, dialog, humor, poezija in empatija.

Več predlogov, ki jih navajata Paul R. Daugherty in H. James Wilson, nakazuje, da je tudi človek podoben stroju, ko govorimo o predvidljivosti. Umetna inteligenca je pokazala družbi ZestFinance, da je pri ljudeh, ki v vlogi za posojilo označijo vse omejitve, večja verjetnost, da sposojenega ne bodo mogli vrniti. Umetna inteligenca je tudi pomagala priti do storitve šesti čut, ki z namigi prek socialnih omrežij ne omogoča le ugotoviti, kaj je nekdo pripravljen kupiti, ampak tudi kako »preskočiti ovire v postopku nakupa«. Glavni namen umetne inteligence je očitno optimizirati nakupovanje.

Umetno inteligenco je enako kot naravno inteligenco mogoče uporabiti za pomoč in za povzročitev škode. Povprečno nadarjen 12-letnik lahko internet stvari (vaš avto, termostat ali napravo za nadzor otroka) spremeni v orožje oziroma »internet čudnih stvari«. V oddaji Black Mirror je prikazan prizor iz bližnje prihodnosti, ko tehnologija umetne inteligence izpolnjuje želje ljudi, kot je želja po popolnem spominu ali družbeni povezanosti. V eni od epizod avtonomne mehanske čebele, ki oprašujejo rože, ugrabijo, da s pomočjo tehnologije za prepoznavanje obrazov ubijajo ljudi. Je to daljna prihodnost? Ne, trgovec Walmart je marca zahteval patentno zaščito za »avtonomnega opraševalca« in raziskovalci na univerzi Harvard od leta 2009 razvijajo čebele robote. Če so sposobne se potopiti in plavati, pa tudi leteti, jih gotovo ne bo težko programirati, da bodo lahko z rojenjem motile diplomante na univerzi Yale.

V nedavni raziskavi Uporaba umetne inteligence v zle namene (The Malicious Use of Artificial Intelligence) nadzorniki napovedujejo, da bi v petih letih lahko z vdori v avtonomne sisteme za orožje in »roji dronov« s pomočjo tehnologije prepoznavanja obrazov ubijali civiliste. Ameriška vojska na ladjah že uporablja orožje, ki ga upravlja radar, za sestrelitve raket, ki se jim približajo na manj kot 2 ali 2,5 milje. Tehnologija za prepoznavanje obrazov je osnova kitajskega programa »ostre oči«, s katerim zbirajo nadzorne podatke okrog 50 mest. Te podatke bodo uporabili za sistem družbenega vrednotenja, ki ga razvijajo. Leta 2020 naj bi ta sistem imel oceno za vsakega od 1,4 milijarde Kitajcev. V tem sistemu bo med drugim podatek, kako previdno posamezni Kitajec prečka cesto.

Umetno inteligenco je enako kot naravno inteligenco mogoče uporabiti za pomoč in za povzročitev škode. Povprečno nadarjen 12-letnik lahko internet stvari (vaš avto, termostat ali napravo za nadzor otroka) spremeni v orožje.

Avtokratski režimi bi lahko zlorabljali način, kako umetna inteligenca prikraja našo realnost. Ko je družba Google objavila svojo kodo TensorFlow, je ta bila hitro uporabljena za nameščanje obrazov na druga telesa – večinoma gre za nameščanje obraza nekoga na golo telo od nekoga drugega. Umetna inteligenca lahko ustvari tudi lažne videoposnetke in jih predstavi kot resnične, še lažje je ponarediti glasovni posnetek. Ta tehnologija lahko realnost tako zelo spremeni, da ne bomo več mogli verjeti, kar vidimo, državo nadzora pa lahko pospešeno spremeni v državo paranoje.

Tisti, ki se bojijo zlorabe umetne inteligence »po nesreči«, ko stroj naredi nekaj, kar nismo hoteli, hočejo regulirati stroje. Tisti, ki se bojijo »namerne zlorabe« prek vdorov in s strani tiranov, hočejo regulirati dostop do strojev. Amir Husain, lastnik podjetja za varno programsko opremo, meni, da se je treba proti umetni inteligenci boriti z umetno inteligenco.

Umetna inteligenca je grožnja zaradi njene avtonomnosti. Inteligenca potegne za seboj nadzor in splošna umetna inteligenca bo glavni mislec. Iz tega vidika se bo vsaka splošna umetna inteligenca, četudi z dobrimi nameni, obnašala na enako slabo do nas, kot se v filmih o Jamesu Bondu obnaša vsak negativni junak. Filozof Nick Bostrom v svoji knjigi Superintelligence, ki je izšla leta 2014 in v kateri navaja, na kaj vse smo nepripravljeni pri razvoju umetne inteligence, piše, da smo pred eksplozijo inteligence ljudje kot majhni otroci, ki se igrajo z bombo. Bostrom predlaga upočasnitev razvoja umetne inteligence, da bi imeli več časa za odpravljanje napak.

Potem, ko si bomo razvili svojega boga, se mu bomo priklonili in upali, da ne bo zahteval krvnega davka. Razvijalec avtonomnih vozil Anthony Levandowski je v Silicijevi dolini ustanovil religijo Way of the Future. Verniki njegove cerkve bodo častili podobo boga, ki temelji na umetni inteligenci. Čaščenje inteligence, ki nas bo nadzirala, je edina pot do odrešitve, pravi Levandowski. Tak humor je treba uporabiti, ko moramo izbrati način podreditve. Hočete biti hišni ljubljenček ali rejne živali, ob tem sprašuje Levandowski.