Za razum in človečnost

»Bodeča žica, ki sredi miru, NE vojne, spet reže in deli Istro, je za nas poziv k zgodovinski čuječnosti. Gre za napad na temelje evropske demokracije, utemeljene v francoski revoluciji: enakost, bratstvo, svoboda. V Istri so se te vrednote kovale skozi stoletno convivenzo-sožitje in antifašistično fratellanzo-bratstvo. Forum Tomizza širi in sporoča misel in vizijo pisatelja Fulvia Tomizze o tem, da nam je sodelovanje in sobivanje dano in usojeno. Brez večetnične, večkulturne troedinosti slovenskega, hrvaškega in italijanskega naroda – Istre ni. Dvigamo glas proti barbarskemu posegu, ki istrski vrt različnosti spreminja v koncentracijsko taborišče.« S temi besedami je dolgoletna humanitarna in kulturna aktivistka iz Kopra Irena Urbič nagovorila množico Slovencev, Italijanov in Hrvatov, ki so se decembra 2015 zbrali na protestu proti nerazumni vladni odločitvi o namestitvi žice z rezili na slovenski meji v Istri. Izjavo je podpisal Forum Tomizza Koper Trst Umag.

Obstaja razlog, zakaj se je žica še posebej globoko in boleče zarezala v srca ter zavest Istranov. Romantična slikovitost Istre, nekoč sama po sebi navdih, danes pa v glavnem le še promocijsko sredstvo za množični turizem, je zgolj zunanja podoba te pokrajine in ne odraža njene notranje kompleksnosti. Istra je unikatni mikrokozmos, skupna domovina treh narodov.

Njeno posebnost uteleša tudi Fulvio Tomizza, književnik in dramatik, katerega dela so prevedena v 15 jezikov. Rodil se je leta 1935 v Juricanih pri Umagu, izšolal se je na italijanskem klasičnem liceju v Kopru, tu je pozneje delal tudi na radiu, leta 1955 pa se je skupaj z drugimi istrskimi optanti izselil v Trst. A vedno znova se je vračal v Koper in Juricane, kjer je v svoji podeželski hiši napisal številna dela.

Urbičeva pojasnjuje, da Tomizza z življenjem, ki ga je iz rodne Istre po drugi svetovni vojni vrglo v novo resničnost Kopra in tedanje Jugoslavije, potem pa ga popeljalo v podobno nasršeni in dvomeči Trst, uteleša usodo Istrana z več identitetami. S književnim opusom, ki bralca prevzema z nedolžnim, prostodušnim življenjskim vriskom (Materada), z usodo malega človeka pod zastavami različnih gospodarjev in časov (Boljše življenje), antično tragičnostjo Slovencev v Trstu (Zaročenca iz ulice Rossetti in Franziska) ter fantastično zgodovinsko fresko o protislovnem koprskem škofu Vergeriju (Zlo pride s severa), je pisatelj izpričal grenko-sladko usodo Istre, stkano iz nenehnega preseljevanja, prostovoljnih in prisilnih eksodusov. Strnil jo je takole: »Nenehno smo se spopadali okoli večnega vprašanja, ali smo Italijani ali Slovani: v resnici smo bili križanci, bastardi.«

Po Tomizzevi smrti leta 1999 je njegov prijatelj Milan Rakovac, književnik iz Rakovcev pri Poreču, dal pobudo za ohranitev živega spomina nanj, in tako je nastal Forum Tomizza, ki vsako leto poveže literate, novinarje, intelektualce, umetnike in glasbenike iz treh držav na javnih simpozijih in kulturnih prireditvah v Trstu, Kopru in Umagu. Organizatorji forumov so tržaški Gruppo 85 – Skupina 85, koprska Skupnost Italijanov Santorio Santorio in Kulturni klub Koper ter hrvaška Mestna knjižnica Umag. Letošnji forum, že devetnajsti zapored, nosi naslov Azil/Asilo in na njem bodo razpravljali o tako rekoč izgubljenem pomenu azila v današnjem, od strahu in sovraštva preznojenem svetu ter o pomenu osebnega azila kot umika v notranjost, h kateremu se zateka vse več kulturnikov, saj se (pogosto agresivno) zmanjšuje prostor za njihovo javno delovanje.

Forum Tomizza si za naslove simpozijev (med gosti letošnjega bosta tudi Mladinina sodelavca Miha Blažič - N’toko in Franco Juri) praviloma izbira teme, povezane z mejo. Tomizza je nekoč dejal: istovetim se z mejo. »S to ugotovitvijo je ponudil formulo prihodnjega ustroja Istre,« je zapisal Rakovac. »Le slutimo lahko zapletenost te lakonične izjave; identificirati se z mejo naj bi pomenilo sprejemati vse in vsakogar, med drugim neizogibna (ob)mejna protislovja; sprejeti načela sožitja in večkulturnosti, pa tudi (nacionalnih) mitov, predsodkov in stereotipov. Sprejemati mejo deliteljico in mejo sponko.«

V tem pogledu je bil Forum Tomizza zamišljen tudi kot platforma za medsebojno povezovanje in sodelovanje v svetu, ki vse bolj temelji na izključevanju in ograjevanju. Doslej je gostil že 309 udeležencev iz Istre in širšega prostora. Na njegov literarni natečaj za kratko prozo LAPIS HISTRIAE pa je v 12 letih prispelo že 1117 del.

Kulturniki in intelektualci, zbrani okrog Tomizzevega imena, že vsa leta forumovega obstoja opozarjajo na grožnjo, ki jo za sobivanje in človeškost nasploh pomenijo militarizirane meje. Žico z rezili, pa tudi zanikrne obmejne spore, ki jih diktirata vladi v Ljubljani in Zagrebu, dojemajo kot ponižanje, vendar do njih nimajo ponižnega odnosa. Skoznje glas Fulvia Tomizze še odločneje poziva k razumu in človečnosti. Več ljudi ko ga bo slišalo, večji pomen bo imel.

Simpoziji in kulturne prireditve:
Forum Tomizza
Kdaj in kje: 16. maja v Trstu (Italija), 17. maja v Kopru (Slovenija) in 18. maja 2018 v Umagu (Hrvaška)