Ženske, političarke ?!

Da volilne komisije političnim strankam zavrnejo kandidatno listo, ni nič nenavadnega. Ne tako redko se dogaja novim strankam in strankam, ki se s politiko ne ukvarjajo iz dneva v dan, pač pa le od časa do časa na volitvah.

Med te sodijo Združena desnica in druge male stranke, ki jim je volilna komisija zavrnila nekatere kandidatne liste, in to zaradi najpogostejšega razloga za zavrnitev – nespoštovanja spolnih kvot. Nenavadno in precej neokusno pa je bilo dogajanje, ki je sledilo, obtoževanje o odrekanju demokratičnih in političnih pravic in spraševanje o smiselnosti, poštenosti in domnevni neustavnosti spolnih oziroma ženskih kvot ter napovedovanje tožb pred evropskim sodiščem za človekove pravice.

Kandidatna lista strank Aleša Primca (GOD) in Franca Kanglerja (Nova SLS), ki gresta na volitve s skupno listo Združena desnica, je bila zavrnjena v dveh volilnih enotah – novomeški in kranjski. Na listah je bilo premalo žensk in nista ustrezali zakonski obvezi, da je na vsaki listi zastopanost enega spola vsaj 35-odstotna. Podobno se je zgodilo kandidaturi strank Sloga in Združena levica nekdanjega poslanca SD Janka Vebra, ker sta v eni volilni enoti na listi imeli premalo moških kandidatov.

Kaj so spolne kvote? »Spolne kvote so mehanizem, s katerim je mogoče v razmeroma kratkem času tam, kjer je proces vzpostavljanja enakosti spolov počasen, doseči napredek oziroma omogočiti hitrejše vzpostavljanje ravnovesja med spoloma na nekaterih področjih,« pojasnjuje zagovornica in pobudnica spolnih kvot dr. Milica Antić Gaber. Kvote so bile v Sloveniji (ponovno) uvedene pred več kot desetletjem, saj je bil delež žensk v slovenski politiki pod evropskim in tudi svetovnim povprečjem. Spolne kvote sicer omogoča ustava, v njenem 43. členu je zapisano: »Zakon določi ukrepe za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk pri kandidiranju na volitvah v državne organe in organe lokalnih skupnosti.«

V čem je smisel spolnih kvot? Bodimo povsem konkretni – recimo v tem, da bi bila zasedba gostov v studiu javne RTV ob prvem predvolilnem soočenju predsednikov strank drugačna, kot je bila. Med dvajsetimi predsednicami in predsedniki je bila zgolj ena predsednica. Kvote so torej način, kako v politiki poustvariti neko naravno stanje, če je v danem trenutku nenaravno, saj je to dominantno moški svet. Pa ne zato, ker bi bili moški bolje usposobljeni, bolj strokovni in boljši politiki od žensk, pač pa je to posledica tradicionalnega pogleda na vlogo moških, ki naj bi bili vodje, in žensk, ki naj bi bile matere in gospodinje. Ali kot je na te očitke že pred leti odgovorila Milica Antić Gaber: »Kvote ne odgovarjajo na vprašanje strokovnosti. Tudi sicer se o strokovnosti, ko govorimo o kandidiranju v politiki, praviloma ne pogovarjamo. Za vstop vanjo ni nobenih meril, pa bi morda lahko bila. Zato ta argument odpade.«

Pred štirimi leti se je enako – zaradi neenakomerne zastopanosti spolov na kandidatni listi – zgodilo stranki TRS, ki jo je vodil Matjaž Hanžek. Napako je priznala. Na ustavno sodišče se ni pritožila, saj ni želela zavlačevati izvedbe volitev. Nasprotno bosta tokrat ravnali obe zaradi kvot zavrnjeni stranki. Ustavno sodišče bo lahko odločalo o domnevno prevelikem posegu volilne komisije v volilno pravico. A če bo odločitev komisije potrdilo, potem Združena desnica, v praksi to pomeni Aleš Primc in Franc Kangler, ne bo mogla nastopati na soočenjih na RTV. Notranja pravila javne televizije namreč določajo, da na soočenjih ne morejo nastopiti stranke, ki ne kandidirajo v vseh volilnih enotah. To za raven javne razprave na predvolilnih soočenjih in tudi za raven razprave o smiselnosti spolnih kvot niti ne bi bilo tako slabo.