Verodostojnosti si mediji ne morejo kupiti

Moč množičnih medijev se kruši z digitalno revolucijo, ki ogroža ekonomsko osnovo novinarstva

Boj za vpliv na javno mnenje je v času svetovnega spleta postal manj pregleden. Do iznajdbe spleta so imeli mediji na tem področju nesporno v rokah skoraj vse niti. Zdaj prihajajo na trg novi ponudniki, med njimi so tudi tisti, ki menijo, da so jih klasični mediji slabo obravnavali. Nove tehnologije jim omogočajo, da lahko sami hitro in učinkovito pa tudi z relativno nizkimi stroški širijo svoje sporočila, v Neue Zürcher Zeitung piše Rainer Stadler.

V zadnjem času zbujajo pozornost zlasti novi ponudniki na desni strani politične krajine. V severni Evropi jim tako rekoč ni uspelo prodreti v uveljavljene medije, zato uporabljajo alternativne kanale na socialnih omrežjih in drugih digitalnih platformah. Nekaterim je uspelo pridobiti veliko število podpornikov, kar je mogoče sklepati na podlagi števila všečkov, komentarjev in brezplačnih registracij.

To nas ne sme zavesti, saj so te visoke številke pogosto posledica dela zelo aktivnih skupin, malo pa je analiz, koliko podpore so ti alternativni ponudniki dobili od robotov, prek katerih je mogoče obisk strani umetno napihovati. Alternativni ponudniki pogosto delujejo v nišah, le izjemoma jim uspe, da si zagotovijo širši doseg. To se običajno zgodi takrat, ko se o njihovih temah odločajo poročati klasični mediji. Samo v tem primeru so alternativni igralci sposobni doseči širok doseg, kažejo neodvisne analize.

Alternativni ponudniki pogosto delujejo v nišah, le izjemoma jim uspe, da si zagotovijo širši doseg. To se običajno zgodi takrat, ko se o njihovih temah odločajo poročati klasični mediji.

Vpliv medija je odvisen od kadra. Medtem ko imajo klasični mediji zaposlenih veliko ljudi, na alternativnih platformah objavlja peščica zanesenjakov, ki pa jim nove tehnologije omogočajo, da so njihove kritike postale bolj vidne in dosegljive, kot so bile prej. Čeprav alternativni ponudniki delujejo v nišah, njihovega dela ne gre podcenjevati. V sodobnih časih razklanosti je v boju za politično moč za dosego zaželenega rezultata včasih dovolj spremeniti mnenje majhnemu delu državljanov. Pri tem je lahko alternativnim ponudnikom v pomoč samorazglasitev za žrtev medijskega kartela.

Moč množičnih medijev je še vedno precejšnja, a se z digitalno revolucijo, ki ogroža ekonomsko osnovo novinarstva, kruši. Za to krizo so odgovorni tudi mediji sami. Ti svojo legitimnost utemeljujejo s tem, da o dogodkih in njihovih ozadjih poročajo čim bolj verodostojno ter razvijajo pravila in rutine za delo, ki so drugačna kot pri drugih ponudnikih. Kljub temu je razlika med idealom in dejanskim poročanjem pogosto velika. Če hočejo mediji obdržati svojo verodostojnost, morajo svoje smernice resneje upoštevati.