Prihaja nov sistem zadolževanja držav z evrom

Bruselj bi rad prevzel model finančnih čarovnikov, saj namerava Evropska komisija predlagati nov sistema zadolževanja držav z evrom

Evropska komisija namerava predlagati, da bi banke lahko v prihodnje združile obveznice, s katerimi se zadolžujejo države z evrom, in jih vlagateljem ponudile v odkup kot nov finančni produkt, ki bi se imenoval Sovereign Bond-Backed Securities (SBBS). Podpredsednik evropske komisije Valdis Dombrovskis namerava po poročanju die Welt v četrtek predstaviti predlog nove uredbe, ki naj bi bila zakonska podlaga za oblikovanje tega novega izvedenega finančnega instrumenta.

Več kot dve tretjini obveznic novega izvedenega finančnega instrumenta naj bi predstavljale obveznice držav z najvišjo bonitetno oceno. V finančnem žargonu so to varne obveznice. Za preostalo tretjino obveznic naj bi bilo tveganje, da jih država izdajateljica ne bo mogla poplačati, višje. Banke naj bi tako kupovale obveznice od držav, jih združile v finančni produkt in ta produkt prodale investitorjem. Za ta posel jim ne bi bilo treba povečati garancij oziroma povečati lastnega kapitala. Ta izjema sicer velja le za državne obveznice.

Evropska komisija namerava na tak način v območju evra povečati delež vrednostnih papirjev z najvišjo bonitetno oceno. Ob tem ne načrtuje skupnega jamstva vseh držav za poplačilo. Tveganje za neplačilo naj bi nosili le zasebni investitorji. V Bruslju so prepričani, da bodo investitorji raje kupovali obveznice, s katerimi se zadolžujeta Grčija in Italija, če bodo te imeli na voljo v paketu skupaj z obveznicami držav, ki veljajo za najbolj varne.

V Bruslju so prepričani, da bodo investitorji raje kupovali obveznice, s katerimi se zadolžujeta Grčija in Italija, če bodo te imeli na voljo v paketu skupaj z obveznicami držav, ki veljajo za najbolj varne.

Nemci, ki že ves čas odločno zavračajo vse predloge, pri katerih obstaja možnost, da bi morali prevzeti del tveganja za poplačilo dolga drugih držav, novemu predlogu evropske komisije nasprotujejo. Na njihovi strani so še druge države z nizkim javnim dolgom. Njihov glavni argument za nasprotovanje je, da je to korak do uvedbe evropskih obveznic. To pomeni, da se države članice ne bi več zadolževale s svojimi nacionalnimi obveznicami, kar počnejo zdaj, in tako jamčile za njihovo poplačilo. Po uvedbi evropskih obveznic bi se zadolževale prek njih, za poplačilo pa bi jamčile vse države z evrom.

Evropska komisija se je odločila pripraviti predlog za uvedbo novega finančnega instrumenta zato, ker želi znižati soodvisnost velikih bank v državah članicah od zadolženosti držav. Domače banke imajo namreč v svojih bilancah velike količine obveznic, s katerimi se zadolžujejo njihove domače države. Če država zaide v težave in svojega dolga ne more več odplačevati, zaidejo v težave tudi banke kot imetnice obveznic.

To vez bi evropska komisija rada pretrgala predvsem v Italiji, kjer je verjetno, da se bo nova vlada odrekla varčevalnemu programu, ob tem ne bo privatizirala velebanke Monte dei Paschi di Siena, ki je že več let v velikih težavah. Kakšno težo bodo v novem finančnem instrumentu imele obveznice posamezne države, recimo Slovenije, naj bi bilo odvisno od deleža, ki ga ima država v kapitalu Evropske centralne banke (ECB), in od njene gospodarske moči. Tako naj bi bil delež nemških obveznic, ki veljajo za varne, vedno precej višji od deleža bolj tveganih držav.

Zaradi tega ključa v Italiji niso navdušeni nad novim predlogom. Delež Italije v kapitalu ECB znaša 17,6 odstotka, kar pomeni, da bi v nov instrument lahko povezali le del obveznic, s katerimi se zadolžuje italijanska država. Preostale obveznice bi Italijani morali ponuditi na trgu, kjer pa bi jih lahko prodali z višjimi obrestnimi merami kot zdaj, saj bi bil nov produkt za vlagatelje bolj varna naložba. Javni dolg, ki znaša 130 odstotkov bruto domačega proizvoda, bi postal tako za italijansko državo še dražji.

Problem je tudi, da bi bila teža petih ali šestih od 19 držav z evrom prevladujoča, kar pomeni, da bi v primeru, če bi v Italiji izbruhnila finančna kriza, varne obveznice nizkozadolžene Latvije malo pomagale. Če bi v krizo zabredla Italija, bi se zagotovo zatresle tudi Španija, Portugalska in Grčija, nov varen vrednostni papir te verižne reakcije ne bi preprečil, med argumenti, zakaj so proti, navajajo Nemci.

Problem je tudi, da bi bila teža petih ali šestih od 19 držav z evrom prevladujoča, kar pomeni, da bi v primeru, če bi v Italiji izbruhnila finančna kriza, varne obveznice nizkozadolžene Latvije malo pomagale. Če bi v krizo zabredla Italija, bi se zagotovo zatresle tudi Španija, Portugalska in Grčija.

Bojijo se tudi, da listninjenje (tako se poenostavljeno povedano imenuje združevanje več vrednostnih papirjev z različnim tveganjem v nov finančni instrument) v sedanjih nemirnih časih ne bi preprečilo krize.

Voditelji držav članic nameravajo na zasedanju konec junija odločati o strategiji za reformo območja s skupno valuto. Del te strategije je tudi dokončanje vzpostavljanja bančne unije, katere del je tudi skupno jamstvo za vloge (da bi vse države članice jamčile za vloge v kriznih bankah v vseh bankah v EU), ki mu Nemci prav tako nasprotujejo. Pričakovati je torej spet staro razpravo , kdo bo za kaj jamčil. Sicer pa je listninjenje bilo eden od glavnih sprožilcev finančne krize leta 2008.

Banke v ZDA so hipotekarne kredite za nakup stanovanja dajale vsakomur, ki je imel osebno izkaznico, potem pa so te kredite zvezale v nov finančni produkt skupaj s krediti, ki so jih dodelile tistim, ki so dolg zmogli vračati. Razlagale so, da so tako razpršile tveganje za izpad poplačila slabih kreditov. Te nove produkte, ki so jih dobile z listninjenjem, so jim bonitetne hiše ocenile kot prvovrstne in kot take so jih prodajale vlagateljem. Te produkte so si izmislili finančni čarovniki, ki so pobrali dobičke, poravnavo škode pa prepustili državljanom.