Ljudje z nizkimi prihodki nimajo nič od rasti

V Nemčiji ima 45 najpremožnejših gospodinjstev enako premoženje kot 50 odstotkov revnih

Od gospodarske rasti v Nemčiji nimajo koristi vsi prebivalci, je pokazala študija nemškega inštituta za gospodarske raziskave (DIW). Med letoma 1991 in 2015 se je realni prihodek, ki ga ima na voljo Nemec, v povprečju povečal za 15 odstotkov. A ta rast ni bila za vse skupine prebivalcev enaka. Desetim odstotkom ljudi, ki prejemajo najnižje plače in imajo na mesec na voljo 640 evrov, se razpoložljivi neto prihodek v tem obdobju ni povečal, ampak znižal. Ljudje, ki imajo najvišje plače, pa so imeli leta 2015 na voljo za 30 odstotkov več prihodka kot leta 1991.

Markus Grabka, avtor študije DIW, je za die Zeit pojasnil, da so nekateri od leta 1991 zamenjali dohodkovno skupino, zato ni mogoče reči, da so vsi, ki so imeli takrat nizke prihodke, danes na slabšem. Dejstvo pa kljub temu je, da imajo od gospodarske rasti največ koristi tisti z visokimi prihodki, zaradi dveh dejavnikov. Prvi je, da se je povečal obseg sektorjev, kjer zaposleni za svoje delo prejemajo nizke plače. Drugi je, da se je povečalo število starejših in pokojnine so običajno nižje od plač.

Soavtor študije Jan Goebel dodaja, da je na delitev prihodkov v Nemčiji vplivalo tudi priseljevanje, ki se je začelo povečevati leta 2007, saj priseljenci praviloma zaslužijo manj. Delež priseljencev se povečuje v skupini prebivalcev z najnižjimi prihodki.

Študija DIW je tudi pokazala, da se je v Nemčiji povečalo tveganje za revščino. Nemcu v enočlanskem gospodinjstvu statistično grozi revščina, če ima na mesec na razpolago 1090 evrov neto. Pod to mejo je leta 2015 bilo 16,8 odstotka Nemcev, kar je 0,8 več kot leta 2014. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je stopnja revščine v Nemčiji znašala 11 odstotkov.

Nemcu v enočlanskem gospodinjstvu statistično grozi revščina, če ima na mesec na razpolago 1090 evrov neto. Pod to mejo je leta 2015 bilo 16,8 odstotka Nemcev.

Tednik Spiegel v spletni izdaji iz študije DIW izpostavlja, da revščina v Nemčiji grozi skoraj 29 odstotkom Nemcev, ki živijo v najemniškem stanovanju. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je revščina grozila le 16 odstotkom najemnikov. Ogroženi so predvsem mladi, stari do 35 let. V tej skupini se je od leta 2000 delež tistih, ki jim grozi revščina, povečal za 15 odstotnih točk.

V skupini lastnikov stanovanj revščina grozi le 4 odstotkom. Ta delež se v zadnjih dveh desetletjih bistveno ne spreminja, ko je kredit odplačan, odpade strošek za vračanje glavnice in plačilo obresti. Najemniki so leta 2010 po podatkih iz študije DIW morali v povprečju za najemnino odšteti 28 odstotkov prihodka gospodinjstva. Najemnina s stroški je v povprečju takrat znašala 440 evrov.

Analitiki DIW opozarjajo, da se bodo škarje med najemniki in lastniki stanovanj v prihodnje še povečevale. Bolj kot v preteklosti rastejo namreč tako najemnine kot stopnja revščine. Ljudje z nižjimi prihodki na nepremičninskem trgu vse težje najdejo stanovanje, ki si ga lahko kupijo.

V skupini lastnikov stanovanj revščina grozi le 4 odstotkom. Ta delež se v zadnjih dveh desetletjih bistveno ne spreminja, ko je kredit odplačan, odpade strošek za vračanje glavnice in plačilo obresti.

Po podatkih s spletne strani t-online ima 10 odstotkov Nemcev več dolgov kot premoženja, lastniško stanovanje jih ima 52 odstotkov. Med 2232 milijarderji v dolarjih, kolikor so jih na svetu našteli leta 2017, jih je bilo 101 iz Nemčije. Dolarskih milijonarjev je v Nemčiji 1,96 milijona. Njihovo število se je od sredine leta 2016 do sredine leta 2017 povečalo za 237.000. Po podatkih DIW ima 45 najpremožnejših gospodinjstev v Nemčiji enako premoženje kot 50 odstotkov najrevnejših, to je 214 milijard evrov.