EU čaka soočenje z različnimi tipi populistov

Po imenovanju vlade v Italiji zdaj čakajo predčasne volitve Španijo

S prisego nove italijanske vlade pod vodstvom Giuseppeja Conteja se bo območje z evrom prvič po njegovi vzpostavitvi leta 1999 soočilo z vlado v eni od glavnih članic, ki odločno nasprotuje mnogim njegovim pravilom in politikam. Vodja Severne lige Matteo Salvini se je uklonil zahtevi, da ne more biti minister za gospodarstvo nekdo, ki javno zagovarja izstop Italije in območja evra, še vedno pa skupaj z vodjo Gibanja petih zvezd Luigijem Di Maiom odločno vztraja pri spremembi gospodarskih pogodb EU ter odpravi politike varčevanja. V Bruslju, Berlinu in Frankfurtu temu odločno nasprotujejo. John Cassidy v New Yorkerju piše, da za zdaj ni videti, da bi katera stran bila pripravljena od svojih stališč odstopiti.

Gibanje petih zvezd, ki bo očitno glavna koalicijska partnerica, ker je na volitvah dobila največ glasov, zagovarja tudi uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka. Predlaga, da bi vsakdo, ki nima zaposlitve in ima nižje dohodke od določenega zneska, bil upravičen do mesečnega plačila do 780 evrov. Severna liga prav tako podpira povečanje izdatkov na več področjih, v svojem programu ima še uvedbo enotne davčne stopnje v višini 15 odstotkov. Obe stranki zavračata pokojninsko reformo, ki je ena od ključnih zahtev Bruslja do Italije.

EU ne prepoveduje posameznih politik, s fiskalnimi cilji pa državam postavlja meje pri obdavčitvi in izdatkih. Bruselj države, ki teh ciljev ne upoštevajo, lahko sankcionira, vendar je postopek precej zapleten in države članice težko dosežejo soglasje. Ukrepa lahko tudi Evropska centralna banka (ECB). Preneha lahko odkupovati obveznice, s katerimi se zadolžuje italijanska država. S tem bi povzročila paniko na finančnih trgih in obresti za nakup italijanskih obveznic bi se dvignile, posledično bi se podražilo zadolževanje italijanske države.

EU ne prepoveduje posameznih politik, s fiskalnimi cilji pa državam postavlja meje pri obdavčitvi in izdatkih. Bruselj države, ki teh ciljev ne upoštevajo, lahko sankcionira, vendar je postopek precej zapleten in države članice težko dosežejo soglasje.

John Cassidy ugotavlja, da je grška vlada pod vodstvom Sirize leta 2015 ugotovila, da se država, ki je članica evra, zelo težko upre zahtevam Bruslja in Berlina. Italijanski volivci pa so Gibanje petih zvezd in Severno ligo podprli prav zaradi obljub, da bodo ukinili oster režim varčevanja po diktatu Bruslja in Berlina, če ne že ne bodo Italije privedli do izstopa iz območja evra. Po izgubljenem desetletju za italijansko gospodarstvo mnogi Italijani, zlasti mladi, vidijo politiko območja z evrom kot prisilni jopič in zato imajo razloge.

Enajst let po zadnji finančni krizi italijanski bruto domači proizvod (BDP) še ni dosegel predkrizne ravni iz leta 2007, BDP na prebivalca je nižji za skoraj 10 odstotkov. Stopnja brezposelnosti je 11,1 odstotka, skoraj 30 odstotkov mladih nima zaposlitve.

V takšnih okoliščinah ni presenetljivo, da so sredinske stranke, ki so povezane s projektom evra, v Italiji izgubile podporo, populistične stranke pa so jo pridobile. Nekdanjega grškega finančnega ministra Janisa Varufakisa to ne preseneča. Tak razvoj dogodkov je napovedal že leta 2015. »Če vztrajaš pri politikah, s katerimi celotno populacijo obsodiš na stagnacijo in ponižanje, se kmalu ne boš več ukvarjal z evropsko usmerjenimi levičarji, kot smo mi, ampak s protievropskimi ksenofobi, ki razpad EU vidijo kot svoje poslanstvo,« je Varufakis kot grški finančni minister dejal v Bruslju finančnim ministrom preostalih držav.

Z imenovanjem nove italijanske vlade se bo EU morala ukvarjati z različnimi tipi populistov od levičarskih nasprotnikov korporativizma do desničarskih ultra nacionalistov. Presenetljivo je, da se z izjemo Grčije to ni zgodilo že prej. V Španiji do sredine lanskega leta BDP ni dosegel predkrizne ravni, kljub okrevanju gospodarstva, ki je bilo močnejše kot v Italiji, je stopnja španske brezposelnosti še vedno okrog 17 odstotkov. Med mladimi Španci je brez zaposlitve 35 odstotkov, kar je več kot v Italiji. Konzervativni vladi Mariana Rajoyja, ki je znižala izdatke države in povišala davke, je kljub temu uspelo ostati na oblasti. S petkovim izglasovanjem nezaupnice je Španija postala še ena država z evrom, kjer bodo volivci odšli na predčasne volitve.

Konzervativni vladi Mariana Rajoyja, ki je znižala izdatke države in povišala davke, je kljub temu uspelo ostati na oblasti. S petkovim izglasovanjem nezaupnice je Španija postala še ena država z evrom, kjer bodo volivci odšli na predčasne volitve.

Levičarski Podemos, ki je na volitvah leta 2015 dobil nekaj manj kot 20 odstotkov glasov, ni izrecno evroskeptičen, bo pa na podoben način kot Gibanje petih zvezd vodil kampanjo za ukinitev politike varčevanja po diktatu Bruslja. To ne pomeni, da je evro obsojen na propad, odpira pa vprašanje o prihodnosti projekta EU in evra.