Alpski orbanizem

Tudi etablirane demokracije, kot je avstrijska, lahko zdrsnejo v polavtoritarne režime, kot je režim Viktorja Orbana na Madžarskem

Močne vlade svojo notranjo politiko podrejajo zunanji politiki. Šibke države počnejo obratno: njihova notranja politika obvladuje zunanjo politiko. Priprave avstrijske vlade na predsedovanje svetu EU v drugi polovici letošnjega leta kažejo, da notranja politika obvladuje zunanjo, na portalu Euractiv piše avtorica in novinarka Barbara Toth.

Geslo avstrijskega predsedovanja bo Evropa, ki varuje. Pri tem ne gre za varovanje pred brezposelnostjo, socialno neenakostjo ali premočnimi koncerni, ki zbirajo naše podatke, ampak za boj proti ilegalnim migracijam in za več varnosti v Evropi.

Avstrijski desni populistični kancler Sebastian Kurz se je že lani v predvolilni kampanji predstavljal kot rešitelj zahodnega sveta, kot mož, ki je zaprl balkansko begunsko pot in tako leta 2015 končal »begunsko krizo«. Zdaj želi to svojo paradno vlogo utrditi in razširiti še na ravni EU. Avstrijski javnosti doma bo to gotovo všeč. Javnomnenjske ankete namreč kažejo, da ima Kurz podporo javnosti. Avstrijski kancler ima tudi podporo nemških in evropskih kritikov liberalne politike do beguncev, ki jo zagovarja nemška kanclerka Angela Merkel.

Sebastian Kurz se s svojo politiko postavlja v vlogo glasnika držav, za katere je begunska kriza simbol popolne odpovedi EU, in kot predsednik madžarske vlade Viktor Orban podpirajo »neliberalno demokracijo«. V komentarjih in analizah Kurzove politike v avstrijskih medijih vse pogosteje najdemo izraz »alpski orbanizem«. To je pogosto mišljeno kot svarilo, da tudi etablirane demokracije, kot je avstrijska, lahko zdrsnejo v polavtoritarne režime. Nevarnost za to ne izhaja le iz klasičnih desničarskih demagoških strank, kot je avstrijska svobodnjaška stranka (FPO), ampak tudi iz sredinskih strank, ki prevzemajo parole desnice in dopuščajo, da jim predsedujejo ljudje, ki delijo namesto, da bi povezovali. Takšna stranka je avstrijska ljudska stranka (OVP) , ker je dopustila, da jo vodi Sebastian Kurz.

V komentarjih in analizah Kurzove politike v avstrijskih medijih vse pogosteje najdemo izraz »alpski orbanizem«.

Vrhunec avstrijskega predsedovanja svetu EU in njegovega gesla Evropa varuje, bo zasedanje voditeljev držav članic EU 20. septembra v Salzburgu. Kurz odprto priznava, da se hoče bolj osredotočiti na krepitev evropske agencije za mejno in obalno stražo Frontex, kot reformo skupnega evropskega azilnega sistema ali vnovično razpravo o razdelitvi beguncev med države članice. Namesto »prepirov o razdelitvi« se hoče osredotočiti na »zaščito zunanjih meja«. Agencija Frontex, ki ima sedež v Varšavi, za to potrebuje »nov mandat«. Avstrijska vlada ji je pripravljena zagotoviti osebje (vojake in policiste) in tudi denarno podporo, pravi kancler Kurz. Begunce, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev azila, pa bi Kurz poslal v varne centre zunaj EU.

Avstrijski notranji minister Herbert Kickl, ki je v vladi predstavnik desničarskih svobodnjakov (FPO), je za to strategijo iznašel izraz »dunajski proces«. Kot osnova mu služi »Forum Salzburg«, srednjeevropsko partnerstvo za varnost, ki je leta 2000 nastalo na pobudo Avstrije. Njegova članica je tudi Slovenija. »Hočemo nadzor namesto kaosa,« je Kickl dejal sredi aprila. Z enotnim azilnim postopkom in enotno socialno podporo za begunce v celotni EU bi avstrijska vlada rada preprečila, da bi posamezne države, kot so Avstrija, Nemčija in Nizozemska, bile za begunce bolj privlačne kot druge članice EU. »Skupaj proti več beguncem,« strategijo avstrijske vlade povzema konservativni dnevnik die Presse.

Avstrijska vlada ima vse razloge za veselje. Ima najboljšo osnovo za delo. Javnomnenjske raziskave ji kažejo stabilno podporo, opozicije bodisi ni (Zeleni), se je sama razpustila (Lista Pilz) ali se ukvarja sama s seboj (Socialni demokrati, Neos).

Avstrijska vlada, ki jo sestavljata konservativna ljudska stranka (OVP) in desničarska svobodnjaška stranka (FPO), ima vse razloge za veselje. Ima najboljšo osnovo za delo. Javnomnenjske raziskave ji kažejo stabilno podporo, opozicije bodisi ni (Zeleni), se je sama razpustila (Lista Pilz) ali se ukvarja sama s seboj (Socialni demokrati, Neos). Vlada bi torej lahko v miru uresničila predvolilno obljubo kanclerja Sebastiana Kurza (OVP) »čas za novo«, v der Standard piše Petra Stuiber.

Potrebe so, tem je veliko. Namesto, da bi se jih resno lotila, stavi na ukrepe, ki so prikrito sovražni do EU. Med temi ukrepi sta znižanje otroških dodatkov za otroke delavcev migrantov in predlog desničarskega podkanclerja Heinza-Christiana Stracheja za omejitev ene temeljnih svoboščin v EU, ki ljudem omogoča, da lahko svobodno izbirajo, v kateri članici EU bodo bivali in se zaposlili. K temu sodi tudi neutemeljeno strašenje z begunci, ki da se zbirajo na Balkanu in nameravajo po novi »albanski poti« priti v Avstrijo. Minister za notranje zadeve Herbert Kickl je napovedal, da bo Avstrija zaradi tega v skrajnem primeru »zaprla meje«.

Begunci se v resnici na Balkanu ne zbirajo, razlaga Petra Stuiber. Srbija jih v tem času beleži veliko manj kot pred meseci. Za »pot« prek Albanije in Črne gore uradni organi vedo že več mesecev in po njej očitno v tem času potuje zelo malo migrantov. Slovenski organi so jih namreč letos na meji z Avstrijo zabeležili le devet. Vlada Sebastiana Kurza tako zamuja priložnost, da bi pokazala, da ima res nove rešitve za državo. Kar je pokazala do zdaj, ni nič novega, ugotavlja Petra Stuiber.