Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

 |  Mladina 23  |  Družba  |  Intervju

Dr. Marko Stabej: Očitek, da posegamo v slovenski jezik, je iz trte izvit

Profesor na Oddelku za slovenistiko na Filozofski fakulteti o tem, zakaj bodo odslej interni akti Filozofske fakultete v ženski slovnični obliki

Tudi danes so interni akti v skoraj vseh javnih zavodih (in seveda gospodarskih podjetjih) v Sloveniji zapisani le v moški slovnični obliki. Da so njihove naslovnice tudi ženske, navadno v opombi opozarja le zapis, da »so izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola«. Tako je bilo od njene ustanovitve tudi na ljubljanski Filozofski fakulteti. Letos aprila pa je senat FF odločil, da bo tri leta veljalo »obratno« pravilo, da bodo torej vsi interni akti fakultete napisani v ženski, nato pa izmenično v moški ali ženski slovnični obliki, v obeh redakcijah pa bodo veljali za »kateri koli spol«.

Čeprav sklep velja le za interne akte FF, se pravi pravilnike, dopolnitve pravilnikov, izjave, pogodbe, odločbe in podobno, torej v glavnem generična besedila, ki ne vsebujejo poimenovanja konkretnih oseb, so nekateri mediji »ocenili«, da so senatorji in senatorke s potrditvijo sklepa začeli izvajati »kulturno revolucijo« na FF in odprli pot v maličenje slovenskega jezika. Ugledni jezikoslovec Kozma Ahačič je prejšnji teden v prispevku za časnik Delo sklep označil kot »enega najbolj avtoritarnih jezikovnih ukrepov v zadnjih desetletjih« in »poseg v sámo jedro slovničnega ustroja slovenščine«, zlasti pa je izpostavljal konkretne probleme, ki lahko nastanejo z »odmiki od nevtralnosti« moškega slovničnega spola.

No, s Filozofske fakultete so nam poslali primer tako revidiranega novega pravilnika, ki v 2. členu, naslovljenem »Občutljiva raba jezika«, opozarja, da se v pravilniku »uporabljen ženski slovnični spol (študentka, učiteljica itn.) nanaša na kateri koli spol«. Res je sicer sprva malce nenavadno brati takšno besedilo v le ženski slovnični obliki (torej študentke, profesorice, koordinatorke namesto študentov, profesorjev in koordinatorjev itn.), toda dobronamerni bralec se hitro privadi dikciji, če seveda razume, kakšni nameni so senatorje in senatorke vodili pri sprejemanju sklepa.

Odgovor na to vprašanje smo poiskali pri dr. Marku Stabeju, profesorju na Oddelku za slovenistiko na Filozofski fakulteti, ki je bil kot senator FF član delovne skupine, ki je pripravila danes veljavni sklep o »občutljivi rabi jezika«. Sklep sicer ni brez precedensa na slovenskih fakultetah. Tudi na Fakulteti za socialno delo so že več kot desetletje vsi interni akti zapisani le v ženski slovnični obliki. Enako pa od minulega ponedeljka velja tudi na Fakulteti za družbene vede. Senat FDV je obenem »ostro obsodil sovražni govor, ki ga je sprožil sklep Senata FF«, in »se pridružil pozivu pristojnim organom, da se v skladu s svojimi pristojnostmi nanj odzovejo«.

Ne preseneča, da je zamenjava moškega z ženskim slovničnim spolom v internih aktih FF odmevala v splošni in strokovni javnosti, saj bralci niso seznanjeni s konceptom »spolno občutljive rabe jezika«. Iz geste senata Filozofske fakultete lahko sklepamo, da so zaposleni na tej fakulteti bolj ozaveščeni o problemu spolne diskriminacije v jeziku. Pa vendar, kako vi med delom na fakulteti zaznavate ta problem? Se vaše kolegice in študentke zaradi uporabe le moškega slovničnega spola v pravilnikih fakultete čutijo diskriminirane in nenagovorjene?

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.

Pisma bralcev

  • Anton Rupnik, Ljubljana

    Intervju: Marko Stabej

    Kot (nekdanji) slovenist in komparativist seveda pozorno spremljam polemiko okoli slovničnega ukrepa, ki si ga je privoščilo vodstvo Filozofske fakultete v Ljubljani (FF). Več