8. 6. 2018 | Mladina 23 | Politika
Volt gre vol’t
Volilna pravica tujcev v Sloveniji
V nedeljo so bile volitve v državni zbor, na katerih pa, drugače kot na lokalnih volitvah, v Sloveniji živeči tujci niso smeli glasovati. Na lokalnih volitvah je drugače, tujci lahko volijo in i kandidirajo za položaj občinskega oziroma mestnega svetnika.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
8. 6. 2018 | Mladina 23 | Politika
V nedeljo so bile volitve v državni zbor, na katerih pa, drugače kot na lokalnih volitvah, v Sloveniji živeči tujci niso smeli glasovati. Na lokalnih volitvah je drugače, tujci lahko volijo in i kandidirajo za položaj občinskega oziroma mestnega svetnika.
Naša država je bila z vstopom v Evropsko unijo zavezana omogočiti volilno pravico državljanom drugih držav članic EU s stalnim prebivališčem v Sloveniji. In to pravico voliti in tudi kandidirati. Pravica se na lokalni ravni zdi smiselna, saj tujci enako kot državljani živijo v lokalnem okolju in je prav, da soodločajo o zadevah, povezanih s tem okoljem. Zato je tudi volilna pravica slovenskih izseljencev omejena. Lahko glasujejo na parlamentarnih volitvah, volitvah predsednika države, evropskih volitvah in referendumih, ne morejo pa soodločati na lokalnih volitvah.
Državni zbor je volilno pravico tujcev zakonodajno uredil maja 2002 tako, da je aktivno in pasivno volilno pravico na lokalnih volitvah podelil vsem tujim državljanom, ne le državljanom držav članic EU. Ne glede na to, da lahko tujci v Sloveniji kandidirajo le za občinske svetnike, za mesto župana pa ne, gre za eno liberalnejših ureditev. Na Madžarskem na primer, kjer lahko tujci na lokalnih volitvah volijo že od leta 1990, so leta 2004 to pravico odvzeli državljanom držav zunaj EU.
Podatkov o številu kandidatur tujcev in njihovi uspešnosti ne hrani nihče, ne na državni ne na lokalni ravni. En lep primer smo vendarle našli. Češki državljan Jiří Volt je že drugič svetnik v mestnem svetu občine Novo mesto. Pred časom je dobil slovensko državljanstvo, a obakrat je bil v mestni svet – enkrat na športni listi, drugič s samostojno listo kot neodvisni kandidat – izvoljen, ko je bil še češki državljan.
V Slovenijo je leta 1998 prišel kot tenisač, delo pa je nadaljeval kot teniški trener, danes je vodja novomeškega teniškega kluba Portovald. »Treniram mlade tenisače in opravljam vse potrebno za delovanje kluba, kadar je treba, celo pokosim travo in podobno.« Za vstop v lokalno politiko se je odločil, ker je želel »nekaj spremeniti, kar zadeva tenis in šport nasploh. Do izvolitve nisem vedel veliko o tem, kako deluje lokalna politika, potem pa sem vse to počasi spoznal.« Z učinki dela na položaju mestnega svetnika je zadovoljen, »kar se tiče športa so se stvari v občini spremenile na bolje. Dobili smo novo teniško infrastrukturo in tudi na drugih področjih so vidne izboljšave. Koliko je to moja zasluga, ne vem, poskušam pa lobirati za to.« Volt sicer še ne ve, ali se bo na bližajočih se volitvah potegoval za nov mandat, saj to terja veliko energije: »Če bom v sebi začutil pravi zagon, bom šel v ta boj, če tega ne bom začutil, pa ne. O tem veliko razmišljam, odločil pa se še nisem. Če se bom za to vendarle odločil, bom spet kandidiral kot neodvisni in samostojni kandidat.«
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.