Sestavljanje vlade ne bi smel biti šprint

Zakonodaja ponuja precej časa za oblikovanje vlade – tokrat globoko v september

Teden dni je že minilo od volitev, zakaj še nimamo vlade? Ker ne samo, da še nimamo končnega izida volitev, volitve še niso niti zaključene. Državna volilna komisija (DVK) bo namreč upoštevala še vse glasovnice iz tujine, ki bodo prispele do danes do 12. ure. Šele takrat bodo dejansko začeli teči roki za sestavljanje vlade. Slednje pa je v Sloveniji večkrat trajalo tudi tri mesece – tudi leta 2011, ko je bila po volitvah podobna slika kot danes in sicer v smislu, da je zmagovalec volitev (Zoran Janković s Pozitivno Slovenijo) imel težave pri sestavljanju vlade in je na koncu tudi ni sestavil. To je potem storil drugouvrščeni Janez Janša – danes je v njegovem položaju Marjan Šarec.

Državna volilna komisija (DVK) bo končne rezultate sporočila v tem tednu ter poročilo poslala predsedniku republike Borutu Pahorju, ki bo potem imel nato 20 dni časa za sklic ustanovne seje novega državnega zbora. Kot zdaj kaže bo ustanovna seja 22. ali 23. junija. Na tej seji se sicer voli tudi predsednika državnega zbora, iz njegovega imena pa bo možno tudi sklepati ali bo koalicijo uspel sestaviti Janša ali Šarec. Ali natančneje, takrat bo mogoče sklepati, komu to skoraj zagotovo ne bo uspelo.

Pahor bo, kot je napovedal, mandat za sestavo vlade najprej podelil Janezu Janši in s tem gotovo ne bo zavlačeval, čeprav ima časa za podelitev mandatarstva na voljo dovolj – predsednik republike ima na voljo 30 dni od ustanovne seje državnega zbora, da mu v izvolitev predlaga kandidata za predsednika vlade. Ta čas je predviden za posvetovanja predsednika s poslanskimi skupinami, da bi ugotovil, kdo ima podporo za izvolitev.

Za sestavo vlade je po zakonodaji na voljo precej več kot 100 dni časa, ta čas pa se lahko pod določenimi pogoji še podaljša.

Če bo državni zbor konstituiran 23. junija, bo moral Pahor kandidata za predsednika vlade državnemu zboru predlagati do 23 julija. Skrajni rok, vezan na rok za ustanovitev državnega zbora, pa je vezan na datum poročila o končnem rezultatu volitev in je tam okoli 3. avgusta.

Za volitve predsednika vlade je potem predvidenih sedem dni časa. Če predsednikov kandidat ni izvoljen, imajo predsednik, poslanske skupine in skupine po najmanj deset poslancev na voljo 14 dni, da predlagajo nove kandidate. Če ne bi bil izvoljen nihče, lahko poslanci sami izvolijo predsednika vlade z navadno večino (torej tudi z manj kot 46 glasov) v roku dveh dni, sicer predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše volitve.

V primeru, da je novi predsednik vlade izvoljen – in to se je doslej zgodilo še po vsakih volitvah – pa ima potem 15 dni časa, da poslancem v izvolitev predlaga ministrsko ekipo. Če tega predsednik vlade ne stori, mu državni zbor lahko podaljša rok.

Po tem, ko je lista vložena, imajo kandidati za ministre na voljo 7 dni časa, da se predstavijo matičnim delovnim telesom v državnem zboru. Če ministrska ekipa ni izglasovana, ima predsednik vlade 10 dni časa, da predstavi novo ekipo, za tem pa ima še možnost, da predlaga glasovanje o vsakem ministru posebej ... 

Doslej je najdlje sestavljal vlado pokojni Janez Drnovšek - in sicer leta 1996, ko je bila vlada sestavljena več kot tri mesece in pol po volitvah (109 dni).

Za sestavo vlade je torej po zakonodaji na voljo precej več kot 100 dni časa, ta čas pa se lahko pod določenimi pogoji še podaljša.

Doslej je najdlje sestavljal vlado pokojni Janez Drnovšek - in sicer leta 1996, ko je bila vlada sestavljena več kot tri mesece in pol po volitvah (109 dni). V manj kot mesecu dni (38 dni, leta 1992 prva vlada pod vodstvom Lojzeta Peterleta) pa doslej še ni bila izvoljena nobena vlada. V povprečju pa od volitev do izvolitev nove vlade preteče 61 dni.

Hitrost še zdaleč ne bi smela biti bistvena pri sestavljanju vlade.