Protibegunska os po zgledu zavezništva nacistične Nemčije

Avstrijski kancler bi vzpostavil os voljnih po zgledu zavezništva nacistične Nemčije, Italije in Japonske med drugo svetovno vojno

Avstrijska vlada pred prevzemom polletnega predsedovanja svetu EU s prvim julijem predlaga vedno nove ukrepe proti beguncem. Zadnji tak ukrep je predlog kanclerja Sebastiana Kurza za vzpostavitev protibegunske »osi voljnih« med Avstrijo, Italijo in Nemčijo.

Kurz, desnosredinski konzervativec, ki na Dunaju vodi vladno koalicijo s skrajno desničarsko svobodnjaško stranko, po poročanju Independenta pravi, da želi okrepiti sodelovanje med Rimom, Dunajem in Berlinom pri preprečevanju ilegalnega priseljevanja.

Po srečanju z nemškim notranjim ministrom Horstom Seehoferjem, ki je v sporu s svojo nadrejeno kanclerko Angelo Merkel zaradi politike do beguncev, je avstrijski kancler novinarjem povedal, da »potrebujemo 'os voljnih' za boj proti ilegalnemu priseljevanju«.

»Vesel sem dobrega sodelovanja, ki ga želimo vzpostaviti med Rimom, Dunajem in Berlinom. To bo zelo občutljivo sodelovanje, ki bo pripomoglo k zmanjšanju ilegalnega priseljevanja v Evropo,« je še pristavil. Izraz »os«, ki jo je uporabil Kurz, je za nekatere v Evropi sporna, saj jih spominja na zavezništvo nacistične Nemčije, Italije in Japonske med drugo svetovno vojno, ko je bila Avstrija del Nemčije.

»Vesel sem dobrega sodelovanja, ki ga želimo vzpostaviti med Rimom, Dunajem in Berlinom. To bo zelo občutljivo sodelovanje, ki bo pripomoglo k zmanjšanju ilegalnega priseljevanja v Evropo.«
(Sebastian Kurz, avstrijski kancler)

Avstrijski kancler je vzpostavitev »osi voljnih« predlagal potem, ko je nova populistična desničarska italijanska vlada zaprla pristanišča za reševalno ladjo Aquaris z več kot 600 begunci. Zaplet je rešil nov levosredinski predsednik španske vlade Pedro Sanchez z odločitvijo, da lahko Aquaris, na katerem so tudi otroci, nosečnice in ljudje, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo, pristane v Španiji. Francoski predsednik Emmanuel Macron je ravnanje italijanske vlade označil za cinično in neodgovorno.

Nemški notranji minister Horst Seehofer hoče, da bi mejne dežele, kot je Bavarska iz katere prihaja, lahko prosilce za azil, ki skušajo priti v Nemčijo, zavračale že na meji, če so se registrirali v kateri drugi članici EU. Angela Merkel ta predlog zavrača, ker se je treba o takšnih zadevah dogovarjati na ravni EU. Kurz pa je Seehoferja označil za »močnega partnerja« Avstrije. Kot kaže, je avstrijski kancler zdaj v boljših odnosih s Seehoferjem kot z Merklovo.

Zgled za vzpostavitev protibegunske osi med jedrnimi članicami EU je višegrajska skupina, v katero so se združile Češka, Madžarska, Poljska in Slovaška. V tej povezavi zavračajo begunce in nasprotujejo kvotam za razdelitev beguncev med članice EU.

EU Observer poroča, da Sebastian Kurz za mnoge konservativce v Nemčiji upodablja vse, kar želijo spremeniti v svoji stranki po odhodu Angele Merkel, kar naj bi se zgodilo najkasneje leta 2021. Prezirajo pot, po kateri je Merklova krščanske demokrate v zadnjih desetih letih pripeljala v politično sredino. Konservativci so prepričani, da je s tem na desnici ustvarila prostor, ki ga je zasedla skrajna desničarska protibegunska Alternativa za Nemčijo (AFD).

Opogumljeni z uspehom Kurza, ki je ljudsko stranko (OVP) premaknil na desno in na lanskih avstrijskih parlamentarnih volitvah zmagal, nemški konservativci zahtevajo, da se mora tudi njihova stranka premakniti na desnico in tako iz parlamenta izriniti desničarsko AFD.

Naj je ta pot za nekatere še tako privlačna, je po oceni EU Observerja napačna in kratkovidna. Čeprav je AFD pogosto označena za preprosto skrajno desničarsko stranko, je dejansko več kot to. Na podlagi nacionalistične paradigme ji je uspelo pritegniti volivce, ki nasprotujejo globalizaciji, in protiliberalne volivce tako na desnici kot levici.

Naj je ta pot za nekatere še tako privlačna, je kratkovidna. Čeprav je AFD pogosto označena za preprosto skrajno desničarsko stranko, je dejansko več kot to. Na podlagi nacionalistične paradigme ji je uspelo pritegniti volivce, ki nasprotujejo globalizaciji, in protiliberalne volivce tako na desnici kot levici.

Na lanskih volitvah je AFD podprlo več kot en milijon volivcev, ki so prej glasovali za levosredinske socialne demokrate (SPD) in levico (Die Linke). Ni verjetno, da so ti volivci kdaj podpirali konservastivce, zato jih ne morejo dobiti nazaj. Enako je mogoče reči za 1,4 milijona Nemcev, ki so lani podprli AFD, pred tem pa niso volili.

Četudi bi premik na desno pomagal krščanskodemokratski CDU Angele Merkel in njeni sestrski krščansko-socialni uniji (CSU) na Bavarskem pridobiti nazaj nekaj nekdanjih konservativnih volivcev, to ne bi bilo dovolj za to, da bi AFD ostala zunaj parlamenta.

Če nemški konzervativci uporabili Kurzev recept, bi prej desničarski AFD olajšali pot v vlado kot jo izrinili iz parlamenta. Čeprav je koalicija med CDU in AFD na zvezni ravni zdaj nepredstavljiva, v nekaterih zveznih deželah o njej že razmišljajo. Tesnejše politično povezovanje med CDU in AFD bi privedlo do hitrejšega podrtja ovir za sodelovanje.

Dokaz za to je koalicija Kurzeve ljudske stranke (OVP) s skrajno desničarskimi svobodnjaki (FPO) v Avstriji. Takšna koalicija je danes sprejemljiva, leta 2000 pa je EU zaradi nje uvedla sankcije proti Avstriji. Ni nemogoče, da bi se enak »proces« lahko zgodil v Nemčiji, če bodo nemški konservativci posnemali Kurzev model.