22. 6. 2018 | Mladina 25 | Kultura
Joan Fontcuberta, fotograf, pisatelj in univerzitetni profesor, prejemnik ugledne nagrade hasselblad
Joan Fontcuberta „znotraj“ ene izmed svojih fotografij - razstavljenih v Galeriji Photon - iz serije Gastropoda, ki jih je umetnik „izpostavil“ požrešnosti polžev.
© Uroš Abram
Podobe, ki jih je katalonski umetnik Joan Fontcuberta ustvaril v zadnjih 35 letih, so nenavadne. Pri prvem projektu, naslovil ga je Skrivna favna (1987), je predstavil fotografije živali, ki sta jih s sodelavcem Perom Formiguero našla v arhivih pokojnega nemškega zoologa dr. Petra Ameisenhaufna. Med njimi sta denimo cercopithecus icarocornu, ki spominja na krilato opico z rogom, in olenoglypha polipodida, kača z 12 nogami. Pri projektu Umetnik in fotografija (1995) je predstavil fotografije, ki so dokazovale, da so najpomembnejši španski umetniki 20. stoletja, Pablo Picasso, Joan Miró, Salvador Dalí in Antoni Tàpies, svoje najbolj znane slike ustvarili na podlagi fotografij. V Sputniku (1997) je predstavil zgodbo sovjetskega kozmonavta Ivana Istočnikova, ki je leta 1968 med orbitalnim poletom zapustil raketo Sojuz 2, astronavti Sojuza 3 pa naj bi bili ob poznejšem pregledu kapsule našli le steklenico vodke s sporočilom.
Fontcubertove podobe in zgodbe iz omenjenih in drugih projektov – v Sirenah (2000) je razstavil fotografije fosilov morskih deklic, v Čudežu lebdenja (2002) fotografije letečih menihov, v Dekonstrukciji Osame (2007) pa fotografsko gradivo, ki je dokazovalo, da je bil prvotni vodja Al Kaide v resnici pevec in zvezda televizijskih nadaljevank – so seveda potvorjene.
Opic s krili in kač z 12 nogami ni, povedno pa je, da je kar 30 odstotkov študentov, ki so si leta 1988 podobe iz Skrivne favne ogledali v barcelonskem Prirodoslovnem muzeju, na Fontcubertovo presenečenje »verjelo, da bi nekatere izmed teh živali lahko obstajale«. Tudi vodilni španski slikarji seveda niso le reproducirali fotografij, čeprav je to »odkritje« prepričalo kar nekaj umetniških kritikov. Seveda je bil tudi Fontcubertov projekt Sputnik zgolj potegavščina, vendar očitno ne nedolžna, saj se je ob razkritju prevare odzval ruski veleposlanik v Španiji in Fontcuberta posvaril, naj se ne norčuje »iz veličastne preteklosti Rusije«.
Da gre za prevare, dokazujejo navsezadnje že imena protagonistov projektov, saj so to večinoma priredbe avtorjevega imena v tuje jezike.
Katalonec Joan Fontcuberta, ki se je rodil leta 1955 v Barceloni, je proučeval »lažne novice« že desetletja, preden se je – zaradi enega tvita ameriškega predsednika – temu sklopu vprašanj začela posvečati medijska (in akademska) javnost. »Tarče« njegovih projektov sicer niso le protagonisti medijske krajine, temveč vsa tista področja človekovega dela in ustvarjanja, kjer se – ob poigravanju z mislimi in čustvi ljudi – lahko uveljavi misel ameriškega sociologa in fotografa Lewisa Hina iz leta 1909, da »fotografije morda ne lažejo, a lažnivci morda fotografirajo«.
Fontcuberta je leta 1977 diplomiral iz komunikologije na Avtonomni univerzi v Barceloni, nato nekaj let delal v oglaševalski panogi, med letoma 1979 in 1986 pa predaval na Filozofski fakulteti Univerze v Barceloni. Danes občasno še predava ali opravlja kuratorsko delo, toda zadnji dve desetletji se posveča zlasti ustvarjanju umetniških del. Vseskozi pa sodeluje s skupino katalonskih umetnikov, ki združeni pod imenom Umetniki za republiko z zabavnimi projekti komentirajo prizadevanje Kataloncev za samostojnost, kar »ideološko« podpira tudi Fontcuberta.
Z njim smo se pogovarjali v Ljubljani, tik pred odprtjem razstave v Galeriji Photon, kjer je predstavil podobe iz dveh novejših serij, Gastropode in Traume.
Katalonija je bila v času vašega odraščanja še tesno v primežu fašističnega režima generala Franca. Ta je ob prevzemu oblasti tej španski regiji odvzel avtonomijo, namesto katalonščine kot uradni jezik uvedel kastiljščino, z nasprotniki režima pa surovo obračunaval. V letih pred diktatorjevo smrtjo leta 1975, takrat ste bili študent, ste se po svoje upirali sponam režima, saj ste z akcijami ironizirali njegov propagandni stroj. Kasneje ste dejali, da ste takrat razvili »skeptičen odnos do vseh avtoritet«. Ta misel zagotovo zaznamuje vašo umetniško pot, saj v projektih kritično preizprašujete ustaljene in samoumevne »resnice«, kajne?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.