Facebook ni edini problem Silicijeve doline

Pod lupo bi bilo treba vzeti tudi Google, Apple in druga tehnološka podjetja

Družba Facebook je v zadnjih mesecih tarča kritik zaradi zbiranja in posredovanja osebnih podatkov svojih uporabnikov. Preiskava podjetja, ki je posledica teh kritik, je zelo upravičena, vendar pa preostalim tehnološkim podjetjem v Silicijevi dolini ne gre gledati skozi prste, v New York Timesu piše Dipayan Ghosh, svetovalec administracije prejšnjega predsednika ZDA Baracka Obame za tehnologijo in ekonomijo ter nekdanji svetovalec Facebooka za zasebnost in javnost.

Facebook si zasluži, da je najbolj vidna tarča. Marca je žvižgač Christopher Wylie razkril, da je britanska svetovalna družba Cambridge Analytica prek tujega akademika Aleksandra Kogana nelegalno pridobila dostop do osebnih podatkov več kot 50 milijonov uporabnikov Facebooka. Mesec kasneje je to število naraslo na 87 milijonov. Teden dni kasneje je Facebook potrdil, da je sklenil pogodbe z veliko več lastniki vprašljivih aplikacij. In prejšnji mesec je prišla v javnost informacija, da ima Facebook dolgoročne pogodbe o posredovanju podatkov z nič manj kot 60 prodajalci tehnologij za različne naprave. To so partnerstva, o katerih so politični voditelji izrazili veliko skrb.

Dejstvo je, da je digitalna divjina veliko širša od Facebooka, predstavlja veliko večji tehnološki ekosistem, ki ga je treba celovito preiskati in regulirati. Zelo razširjena in v veliki meri netransparentna so recimo partnerstva tehnoloških podjetij s trgovci s podatki, podjetji, ki na tiho zbirajo ogromne količine občutljivih osebnih podatkov in jih prodajajo vsakomur, ki je zanje pripravljen plačati.

Digitalna divjina je veliko širša od Facebooka, predstavlja veliko večji tehnološki ekosistem, ki ga je treba celovito preiskati in regulirati. Zelo razširjena in v veliki meri netransparentna so recimo partnerstva tehnoloških podjetij s trgovci s podatki.

Facebook je pred kratkim napovedal, da bo v okviru sistema za upravljanje oglaševanja ukinil partnerstva, na podlagi katerih trgovci s podatki pridobivajo občutljive informacije, kot so osebni interesi in obnašanje uporabnikov. Ta omogočajo tržnikom, da uporabnikom Facebooka ciljno prikazujejo oglase, za katere predvidevajo, da jih bodo zanimali.

Toda uporaba podatkov, ki jih ponujajo vodilni trgovci s podatki, ki so Acxiom, Experian in Oracle, ki razkrivajo zelo malo informacij o tem, katero vrsto osebnih podatkov imajo in kako jih uporabljajo, je še vedno običajna praksa na svetovnem spletu. Večina tehnoloških podjetij se še vedno upira temu, da bi razkrila partnerstva, ki jih imajo sklenjena s trgovci s podatki. Digitalni tržniki še vedno kupujejo dostop do orodij in izdelkov, ki jih ponujajo trgovci s podatki, in jih kot del običajnih poslov uporabljajo za oglaševalske kampanje na velikih spletnih platformah.

Večina velikanov iz Silicijeve doline še vedno sklepa pogodbe z zunanjimi razvijalci programov za mobilne aplikacije in spletne igre. Facebook je pred kratkim razkril, da bo v okviru preiskav po razkritju afere Cambridge Analytica prekinil okrog 200 takšnih pogodb za uporabo zunanjih aplikacij. Samo predstavljamo si lahko, katere predpise so razvijalci teh programov kršili. Ker je bil namen preiskav odkriti zlorabo podatkov, je verjetno, da so imeli dostop do velike količine podatkov uporabnikov Facebooka, ki so jih uporabljali in posredovali brez kakršnega koli nadzora ali omejitve.

Večina velikanov iz Silicijeve doline še vedno sklepa pogodbe z zunanjimi razvijalci programov za mobilne aplikacije in spletne igre. Facebook je pred kratkim razkril, da bo v okviru preiskav po razkritju afere Cambridge Analytica prekinil okrog 200 takšnih pogodb za uporabo zunanjih aplikacij.

Facebookov notranji pregled, četudi je odgovor na zunanje kritike, je ključen za zagotovitev, da podatki njegovih uporabnikov niso uporabljeni neustrezno. Prav zaradi tega bi bilo treba vzeti pod lupo tudi Google, Apple in druge družbe, ki na enak način kot Facebook sklepajo pogodbe z zunanjimi razvijalci programov, na podlagi katerih ti dostopajo do ogromnih količin občutljivih podatkov uporabnikov.

Običajna praksa ameriške tehnološke industrije je tudi vzpostavljanje poslovnih partnerstev s tujimi družbami, ki predstavljajo veliko tveganje za nacionalno varnost. Poročila, da Facebook daje podatke trgovcem, so povzročila posebej veliko skrbi, ker so med njimi tudi kitajska podjetja vključno s Huaweijem, ki naj bi bil tesno povezan s kitajsko vlado. Vprašanje je, ali ima prek teh pogodb kitajska vlada dostop do podatkov uporabnikov Facebooka, ki so državljani ZDA. Facebook je zaradi teh dvomov napovedal prekinitev pogodbe z družbo Huawei.

Apple se je lani prilagodil novemu kitajskemu zakonu, po katerem mora tuje podjetje, ki zbira podatke o kitajskih državljanih, odpreti podatkovni center na Kitajskem, skleniti mora poslovno partnerstvo z lokalnim kitajskim tehnološkim podjetjem in kitajski varnostni službi omogočiti dostop do podatkov od uporabnikov, če ga ta zahteva.

Facebook pa ni edina družba, ki povzroča takšne skrbi. Apple se je lani recimo prilagodil novemu kitajskemu zakonu, po katerem mora tuje podjetje, ki zbira podatke o kitajskih državljanih, odpreti podatkovni center na Kitajskem, skleniti mora poslovno partnerstvo z lokalnim kitajskim tehnološkim podjetjem in kitajski varnostni službi omogočiti dostop do podatkov od uporabnikov, če ga ta zahteva. To so prakse, ki so v nasprotju z etičnimi standardi, piše Dipayan Ghosh. Po njegovih besedah morajo vsa spletna podjetja na prvo mesto postaviti človeka in na drugo mesto dobiček.