Veš, medij, svoj dolg?

Za najtemnejši rezultat parlamentarnih volitev je poskrbel Zmago Jelinčič, ki se je z nacionalistično stranko SNS po sedmih letih premora vrnil v državni zbor. Na prvi pogled je zanimivo predvsem to, da stranka, katere volivce je njen predsednik na ustanovni seji državnega zbora označil za »ljudi z obrobja, z nižjimi stopnjami izobrazbe«, triumfira v času gospodarske rasti, v letih krize pa je ostala pred vrati parlamenta. To nekoliko poruši slavne teorije, da je čas krize tisti, ki volivce prisili v najslabše odločitve. Na hitro bi lahko ugibali, da se kriza za 35 tisoč volivcev, o katerih je govoril Jelinčič, ni končala, in da je Cerarjevi vladi učinke blagodejne gospodarske rasti spodletelo porazdeliti med vse prebivalce. Druga domneva, ki se ponuja, je, da so si ljudje ob koncu krize oddahnili in lahko spet volijo po srcu, za tistega, ki jih z rasističnimi norčijami spravlja v dobro voljo.

V tednih po volitvah smo z zanimanjem opazovali pojavljanje Jelinčiča na slovenskih televizijah. Strašljivo je bilo, da so ga novinarji spraševali za mnenje, ga nagovarjali kot čisto pravega poslanca, ne pa kot nekoga, čigar retorika temelji na sovražnem govoru in so ga za povrh sumili celega kupa kriminalnih dejanj. Zmago Jelinčič je problem. In ob tem se odpre težko moralno in profesionalno vprašanje: ali je prav, da ga resni mediji obravnavajo kot nekakšno avtoriteto in mu nudijo prostor za izražanje skrajnih mnenj?

Prvo stališče, ki ga novinarji in medijske hiše lahko zavzamejo, je, da je Zmago Jelinčič izvoljenec ljudstva, poslanec, kot takega pa ga morajo jemati resno. Javni mediji si težko privoščijo ignorirati nekoga, ki so ga ljudje izvolili, čeprav je meja med obveščanjem javnosti in škodovanjem javnemu prostoru tanka. Drugo stališče pa je, da si človek, ki je bil vpleten v toliko problematičnih dejanj in je v vseh pogledih skrajnež, preprosto ne zasluži medijske pozornosti, ker s svojim delovanjem škoduje javnosti. Jasno je, da z ignoriranjem problema ta ne izgine, a še bolj jasno je, da so za uspeh likov, kakršen je Jelinčič, krivi tudi mediji, ki so mu leta namenjali prostor. Javnega prostora v času svetovnega spleta ne krojijo le etablirani mediji, je pa njihova odgovornost v poplavi lažnih novic in sovražnega govora, ki se skrivata pod pretvezo svobode govora, še toliko večja.

Zmago Jelinčič je bil v preteklem tednu zaradi korupcije dosmrtno izključen iz Sveta Evrope. V istem tednu so ga poslanke in poslanci državnega zbora podprli za podpredsednika odbora za zunanjo politiko. Podprli so ga soglasno. Proti niso bili niti pravičniška Levica, moralistični SMC ali obupani SD, pa tudi novoizvoljenemu predsedniku državnega zbora, ki se je dela lotil z vso vnemo velikega državnika, se to očitno ni zdelo sporno. Zato je še toliko bolj pomembno, da varovalo predstavljajo mediji.