V Evropi izključen in osumljen

Svet Evrope je 14 nekdanjih članov svoje parlamentarne skupščine dosmrtno izključil zaradi vpletenosti v korupcijski škandal, med njimi tudi Zmaga Jelinčiča. Zgodba spominja na primer nekdanjega slovenskega evroposlanca Zorana Thalerja, razliki sta dve – evropsko predstavniško telo, kjer se je korupcija dogajala, in kazenski pregon. Thaler je bil tri leta po razkritju afere pravnomočno kazensko obsojen.

Ko so lani novinarji mednarodne organizacije OCCRP (Organized Crime and Corruption Reporting Project) začeli razkrivati prejemnike nakazil iz t. i. azerbajdžanske pralnice denarja, so se med razkritimi imeni podkupljenih evropskih politikov znašli nekateri opazovalci Sveta Evrope na azerbajdžanskih parlamentarnih volitvah. Med njimi je bil Jelinčič, tedaj parlamentarec in član parlamentarne skupine prijateljstva z Azerbajdžanom, ki je v mednarodnih medijih volitve v tej državi hvalil kot »vzorne«.

Od nekega azerbajdžanskega slamnatega podjetja je dobil 25 tisoč evrov. Na razkritje se je tedaj odzval, češ da je denar prejel za ruski prevod knjige Ukana Toneta Svetine. Eden osrednjih junakov v Ukani je azerbajdžanski heroj Mehdija Husejnzadej s partizanskim imenom Mihajlo. Mladina je lani govorila s prevajalko in ta je pojasnila, da je delo prevedla, da ji je Jelinčič za prevod plačal le 5000 evrov in da knjiga ni nikoli izšla. Dovolj indicev, da policija in tožilstvo vsaj preverita, ali bi ravnanje politika, zaradi katerega je bil dosmrtno izključen iz evropske institucije, morda lahko bilo kaznivo dejanje.

A drugače kot v Thalerjevem primeru, kjer je policija dan po razkritju njegove vpletenosti v podkupovalno afero sporočila, da okoliščine že preiskuje, na policiji o primeru Jelinčič skoraj leto dni po razkritju zgodbe v medijih ne dajejo izjav, češ da so zavezani »varovanju osebnih podatkov«.

Na specializiranem državnem tožilstvu pojasnjujejo, da finančne preiskave Jelinčičevega posla z Azerbajdžanom (še) niso začeli, ker od protikorupcijske komisije niso prejeli pobude zanjo, da pa so maja policiji poslali »natančne in podrobne usmeritve zaradi preveritve morebitnih sumov storitve korupcijskih kaznivih dejanj zoper dve fizični osebi«. Ena izmed teh je Jelinčič.

Na obtožbe se je ta odzval s tiskovno konferenco, na kateri je vse skupaj označil za zaroto Kučanovega Foruma 21, ki vpliva na odločitve Sveta Evrope: »Dejstvo je, da se čudne zadeve dogajajo tudi na Svetu Evrope, še posebej zaradi nekaterih sprememb v raznih povezavah med določenimi člani Foruma 21, prek švicarskih gospodov in tako naprej.« Zato Jelinčič upa, da bo v Sloveniji na oblast čim prej prišla desna vlada – da bo uredila stvari.

S stranko se je sicer po dveh sušnih mandatih nedavno vrnil v državni zbor, podprlo jo je dobrih 37 tisoč volivcev, njega, v mariborski volilni enoti, 1459. In to čeprav je bila njegova vpletenost v korupcijski škandal razkrita že lani, torej pred volitvami. Zdaj, nekaj dni za tem, ko se je razvedelo, da je bil izključen iz Sveta Evrope, pa je bil v državnem zboru izvoljen za podpredsednika odbora za zunanjo politiko. Po zakonu o poslancih sicer poslancu državnega zbora funkcija preneha, če je obsojen na nepogojno zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev. Poslanci se lahko odločijo tudi drugače in kolegu omogočijo nadaljnje opravljanje funkcije. Vprašanje pa je, ali bodo v tem mandatu sploh morali odločati o tem.

Zoran Thaler je bil obsojen v treh letih po storitvi kaznivega dejanja, z organi pregona je sodeloval, saj je krivdo priznal in s tožilstvom sklenil sporazum, po katerem je zaporno kazen prestajal zgolj ob koncu tedna.