Izkoriščani delavci potrebujejo sindikat

Samo sindikati lahko od Amazona in drugih podjetij zahtevajo spoštovanje delavskih pravic

Ustanovitelj spletnega trgovca Amazon Jeff Bezos je s premoženjem 140 milijard dolarjev najbogatejši človek na svetu. Do tega premoženja je prišel na račun zaposlenih. Da bi tudi oni lahko enako kot Bezos želi sadove od svojega dela, potrebujejo sindikat, v Guardianu piše Michael Sainato.

Amazon, pri katerem nakupujejo tudi številni Slovenci, vse od ustanovitve leta 1994 preprečuje zaposlenim, da bi se organizirali v sindikat in izboljšali pogoje za delo. Pred nekaj leti so vzdrževalci na ameriško zvezno agencijo za odnose z zaposlenimi (National Labor Relations Board), ki odloča, ali zaposleni v podjetju potrebujejo sindikat, poslali sporočilo, da želijo ustanoviti sindikat. To bi bil prvi sindikat v družbi Amazon. Do njegove ustanovitve ni prišlo, ker je Amazon takoj najel odvetniško pisarno, da bi to namero preprečila.

Vzdrževalci so pod močnim pritiskom vodstva podjetja leta 2014 glasovali proti ustanovitvi sindikata. Leta 2000 so se nameravali sindikalno organizirati zaposleni v enem od Amazonovih klicnih centrov. Amazon se je na ta poskus odzval z zaprtjem klicnega centra. V koncernu so seveda vztrajali, da odpustitev teh zaposlenih s poskusom sindikalnega organiziranja ni povezana. Prav tako leta 2000 je New York Times poročal, da ima Amazon na interni spletni strani za menedžerje navedena navodila, kako odkriti in zadušiti prizadevanja za ustanovitev sindikata.

Medtem ko Amazon dosledno preprečuje poskuse, da bi se njegovi zaposleni sindikalno organizirali, preiskovalni novinarji in aktivisti razkrivajo številna izkoriščanja zaposlenih. V skladišča v Veliki Bfritaniji so v treh letih kar 600-krat morali poklicati reševalce.

Leta 2016 je New York Times razkril menedžerja v Amazonovem skladišču v Delawareju, ki si je izmislil protisindikalno zgodbo z namenom prestrašiti zaposlene pred sindikalnim organiziranjem. Več zaposlenih naj bi izgubilo službo, ker so podpirali ustanovitev sindikata.

Medtem ko Amazon dosledno preprečuje poskuse, da bi se njegovi zaposleni sindikalno organizirali, preiskovalni novinarji in aktivisti razkrivajo številna izkoriščanja zaposlenih. V skladišča v Veliki Bfritaniji so v treh letih kar 600-krat morali poklicati reševalce. Publicist James Bloodworth, ki je pod krinko delal v skladišču v Staffordshiru, je videl, da so delavci urinirali v steklenice, ker jih Amazon kaznuje, če si vzamejo odmor.

Podobna poročila prihajajo tudi iz ZDA. Vanessa Veselka je leta 2011 v eseju, ki ga je objavila v Atlanticu, opisala svoje izkušnje z delom v Amazonovem skladišču zunaj Seattla. Opisala je, kako so zaposleni prisiljeni delati kot roboti. Veselko so odpustili, ko je skušala organizirati sindikat. Pred kratkim so delavci v Amazonovih skladiščih za Business Insider povedali, da so prisiljeni za stranišče uporabljati koše za smeti. Povedali so tudi, da so ves čas v strahu, da ne bodo dosegli norme, večino časa za odmor pa stojijo v vrstah pred napravami za varnostne preglede. Nekdanji Amazonovi zaposleni so še povedali, da delodajalec od njih zahteva, da morajo prijaviti manj poškodb, kot se jih v njegovih skladiščih dejansko zgodi.

Plače, ki jih dobivajo zaposleni v Amazonu, ne odtehtajo napornih delovnih pogojev. V vsaj štirih zveznih državah ZDA je med 20 podjetji, katerih zaposleni so upravičeni do državne subvencije za hrano (food stamps). V poslovnem poročilu za leto 2017 Amazon navaja, da je povprečna letna plača njegovih zaposlenih za polni delovni čas 28.446 dolarjev ali 13,68 dolarja na uro. Jeff Bezos vsakih devet sekund zasluži več od povprečne urne postavke za zaposlene.

Plače, ki jih dobivajo zaposleni v Amazonu, ne odtehtajo napornih delovnih pogojev. V vsaj štirih zveznih državah ZDA je med 20 podjetji, katerih zaposleni so upravičeni do državne subvencije za hrano (food stamps).

Po podatkih Economista na območjih, kjer ima svoja skladišča, Amazon povzroči znižanje plač zaposlenih v skladiščih, negativno vpliva tudi na število delovnih mest, saj ima na 10 milijonov dolarjev prodaje 19 zaposlenih, lokalni prodajalci opeke in malte pa 47. Ker Amazon svoja skladišča postavlja na podeželju, njegovi zaposleni težko najdejo drugo boljšo službo. Kljub temu je med podjetji, kjer se zaposleni najhitreje menjavajo, tudi zato, ker velika večina nima pogodbe o stalni zaposlitvi.

Nekoliko bolje se godi Amazonovim zaposlenim v Evropi. Marca, ko so organizirali prvo stavko in se pridružili stavkajočim sodelavcem v Nemčiji in Italiji, je zaposlene v skladišču San Fernando de Henares v Španiji, podprl sindikat. Po stavkah in protestih je Amazon v Italiji pred kratkim ukinil nepošteno prakso pri razporejanju delovnega časa zaposlenih.

Medtem ko Amazon v ZDA uspešno duši vsa prizadevanja zaposlenih, da bi se sindikalno organizirali, so v Seattlu prejšnji mesec lokalni voditelji in aktivisti v mestnem svetu dosegli pomemben uspeh. Člane mestnega sveta so prepričali, da so sprejeli zakon, po katerem bi morali koncerni, ki ustvarijo več kot 20 milijonov dolarjev prometa, plačati »davek na glavo«. Podporniki zakona so razlagali, da bi moral Amazon, ki v ZDA v letu 2017 ni plačal nič zveznega davka, prispevati za financiranje mestnih storitev. Denar, ki bi ga plačal kot »davek na glavo«, bi porabili za gradnjo socialnih stanovanj in pomoč brezdomcem.

Medtem ko Amazon v ZDA uspešno duši vsa prizadevanja zaposlenih, da bi se sindikalno organizirali, so v Seattlu prejšnji mesec lokalni voditelji in aktivisti v mestnem svetu dosegli pomemben uspeh. Člane mestnega sveta so prepričali, da so sprejeli zakon, po katerem bi morali koncerni, ki ustvarijo več kot 20 milijonov dolarjev prometa, plačati »davek na glavo«.

Amazon se je odzval pričakovano. Zgrozil je, da bo zmanjšal svoje posle v Seattlu in isti člani mestnega sveta, ki so zakon soglasno sprejeli, so ga čez mesec dni razveljavili, kar je dokaz, kako velik vpliv ima Amazon na politike. Nauk tega je, da samo sindikati, ne lokalna zakonodaja, lahko od Amazona zahtevajo spoštovanje delavskih pravic.

Število zaposlenih v Amazonu se je od leta 2015 do 2018 več kot podvojilo. Ob zmanjševanju klasične trgovine v ZDA bodo koncerni kot je Amazon lahko izkoriščali zaposlene, dokler sindikati in kupci ne bodo stopili skupaj ter zahtevali dvig plač in izboljšanje pogojev za zaposlene. Enako je mogoče za Amazon in njemu podobna podjetja reči tudi v Evropi in Sloveniji.