Poletno brezčasje

Poletni čas je za nas, gledalke televizije, posebej mučen. Če ne gledamo nogometa (pardon) in če smo že naveličane sestavljanja vlade, nam ne ostane drugega, kakor da si ogledamo kakšno ponovitev. Drugega nam nacionalka niti ne ponudi. Tako smo si v torek ogledali skoraj deset let star dokumentarec o pisateljici Mimi Malenšek Slavka Hrena.

Ker nacionalka še vedno snema dokumentarce, ki so videti, kakor bi nastali pred tridesetimi leti, desetletnega zamika niti nismo opazili. In ker nam Janševa vlada diha za ovratnik, je bil ogled tega dokumentarca nekako tudi pogled v prihodnost, opomnik o tem, kdo nam bo s prihodom nove oblasti tolmačil preteklost; med drugim Alenka Puhar, Milica Šturm in Meta Kušar.

Dokumentarec s pomočjo arhivskih posnetkov, intervjuja in treh prej omenjenih gospa pripoveduje življenjepis Mimi Malenšek, ki se je rodila leta 1919 in velja za najplodovitejšo slovensko avtorico, ki je napisala približno petdeset knjig. Čeprav so jo včasih, sploh njene zgodovinske romane, radi brali, danes velja za umetniško ne tako zelo prepričljivo avtorico. V dokumentarcu je bilo rečeno, da je ta sodba krivična, o čemer ne bomo dvomili, celo prepričani smo, da nekatere njene knjige niso nič slabše od njenih moških sodobnikov, ki pa so vendarle obveljali za kanonske avtorje. Mimi Malenšek (ki je sicer umrla leta 2012) je živahno pripovedovala v kleni gorenjščini, zanimivi pa so bili predvsem posnetki iz njene mladosti, ko je bila z velikimi sončnimi očali, natupirano pričesko in cigareto v roki videti kot prava diva iz Šentvida; živahna, odločna, močna in bistra.

Škoda, da so bile komentatorke in komentatorji njenega življenja izbrani samo z enega svetovnonazorskega pola; človek je tako dobil občutek močne ideologizacije avtorice. Ko se nam je v spomin prikradla še fotografija s svečanega odprtja njenega spomenika z Janezom Janšo in Ernestom Petričem v prvi vrsti, smo dobili občutek, da bo ob morebitni Janševi vladi Mimi kot avtorica »velikih tem slovenstva«, kakor je dejala ena od komentatork, dobila še kakšno obeležje (kot zanimivost: eden od njenih romanov ima naslov Noriška rapsodija).

Pa nič ne de, naj ga dobi, po možnosti s kužkom, za katerega v dokumentarcu tako lepo skrbi. Takrat je bila stara devetdeset let in ob tem je pripomnila, da si nikoli ni želela tako dolgo živeti in da bi bila naravnost zgrožena, če bi ji kdo dejal: »Pri devetdesetih letih boš še zmer naokol hodila z enmu psičkam.«

Če se iz desetletne preteklosti premaknemo v sedanjost, pa si omembo zasluži še oddaja Intervju, ki jo je tokrat gostila Lidija Hren, njen sogovornik pa je bil davčni strokovnjak Ivan Simič. Zanimivo je bilo opazovati način razmišljanja in govora neskončno tekmovalnega eksekutorja, človeka, ki jasno pove, da v življenju ni pripravljen na noben kompromis in bi že otroke učil o davkih (sam je svojim odgriznil delček sladoleda in jim rekel: »To je davek.«).