Helikopterji starodobniki

Slovenija je izjemno hribovita in deloma tudi gorata država. Približno tako kot Avstrija. Zato je helikopterski prevoz, še posebej za nudenje nujne medicinske pomoči, pogosto edina možnost. V Avstriji helikoptersko nujno medicinsko pomoč nudi več institucij. Na Tirolskem s približno 687 tisoč prebivalci je dejavnih do 13 helikopterjev, medtem ko jih je v Sloveniji, kjer nujno medicinsko pomoč nudita vojska in policija, v pripravljenosti skupaj le pet. Vojaški helikopterji so v Sloveniji letos posredovali 245-krat, od tega 74-krat pri reševanju v gorah, 146-krat za helikoptersko nujno medicinsko pomoč in 25-krat za prevoz inkubatorja.

Vojska ima za ta namen trenutno dve helikopterski posadki in dva helikopterja Bell 412, ki sta stacionirana na letališču Jožeta Pučnika na Brniku; samo en je opremljen v vitlom, namenjenim za gorsko reševanje. Letalska policijska enota izvaja helikoptersko nujno medicinsko pomoč s tremi helikopterji letnikov 1980, 1987 in 2004. Ker morata vojska in policija s to floto pokrivati vso površino države, se včasih zgodi, da helikoptersko reševanje ni na voljo. To se je recimo zgodilo na začetku junija, ko je brez helikopterske pomoči ostal severovzhodni del države. Edini usposobljeni, 38 let star helikopter se je namreč tedaj pokvaril.

Pri policiji so zadnji helikopter kupili leta 2007. Maja letos so sicer objavili razpis za nakup in vzdrževanje novega transportnega helikopterja, katerega nakup, usposabljanje in vzdrževanje naj bi v prvih dveh letih stali okoli 20 milijonov evrov, a niso dobili prijav, zato nameravajo razpis ponoviti.

Še bolj neperspektiven pa je razvoj helikopterske nujne medicinske pomoči v vojski. Na vprašanje poslanca Levice, Mihe Kordiša, so namreč nedavno odgovorili, da nakupa novih helikopterjev, tudi takšnih, ki bi jih lahko uporabljali za nujno medicinsko pomoč, v bližnji prihodnosti ne načrtujejo.

Bellovim helikopterjem, ki so bili kupljeni v letih 1991 in 1995, bo življenjska doba potekla čez sedem let, ko bodo dopolnili 3 desetletja, a vojska do tedaj načrtuje prenovo. Ta bo stala 29 milijonov evrov in po njej bodo helikopterje lahko uporabljali do leta 2035, ko bodo postali že pravi, 40-letni leteči muzejski eksponati.

V nedavno sprejetem srednjeročnem obrambnem programu sredstva za obnovo helikopterjev, kaj šele nakup novih, zato niso predvidena. Prioriteti sta, v skladu z obljubami, ki jih je Slovenija dala Natu, dve srednji bataljonski bojni skupini, ki bosta predvidoma stali 1,2 milijardi evrov in katerih hrbtenica bodo osemkolesniki. Poleg tega bi Slovenska vojska raje kot helikopterje kupila »dve taktični transportni letali«, ki bi lahko izvajali zračni transport do 500 kilometrov od doma oziroma območja delovanja, so v vojski še odgovorili poslancu.