20. 7. 2018 | Mladina 29 | Družba | Intervju
Dr. Boštjan Laharnar, arheolog: Ob branju Noriškega kraljestva sem naletel na številne velike napake
Primorec, ki je otroštvo preživel med tolminskimi hribi. Pošali se, da je potomec ljudstva Ambisontov, ki so v železni dobi morda živeli ob Soči. Prvič se je s terensko arheologijo srečal v prvem letniku študija prav na izkopavanju pred domačim pragom – Mostom na Soči. Tako se je »okužil«, diplomiral in pozneje doktoriral z disertacijo Notranjska med prazgodovino in antiko.
Dr. Boštjan Laharnar (letnik 1979) je danes višji kustos v Narodnem muzeju Slovenije, njegovo raziskovalno področje je obdobje prazgodovine pa vse do rimske kolonizacije naših krajev. Je avtor številnih strokovnih člankov in študij ter soavtor več arheoloških razstav. Med zadnjimi je stalna postavitev v Narodnem muzeju Slovenije, naslovljena Železnodobne zgodbe s stičišča svetov, ki sta jo zasnovala z dr. Petrom Turkom.
Trenutno se ukvarja z raziskovalnim projektom Predmeti in krajine, pri katerem s kolegi z Inštituta za arheologijo in Fakultete za matematiko in fiziko ter s podatki zračnega laserskega skeniranja površja zemlje (tehniki pravijo tudi lidar) raziskuje območje med Pivko in Ilirsko Bistrico. Raziskava povezuje dve polji arheologije – ukvarjanje s predmeti, torej z artefakti z najdišč, ter na drugi strani širši pogled na pokrajino in njeno analizo.
Laharnar o svojih raziskavah pripoveduje s strastjo znanstvenika, ki je predan svoji stroki in se veseli vsakega novega dognanja. Zelo kritičen pa je do tistih, ki dognanja arheološke stroke ignorirajo ali jih celo potvarjajo. Slednjih žal ni malo, sploh med tistimi, ki ne želijo sprejeti dejstva, da so migracije v našem prostoru prisotne že od nekdaj. Tudi Slovenci smo potomci prenekaterih priseljencev.
Od vedno so se ljudje selili, osvajali nova ozemlja. V naše kraje so nekoč vdirali Rimljani, Germani ... V evropskih medijih se zdaj pojavljajo poljudni članki, ki bralce seznanjajo s prazgodovinskimi migracijami iz ruskih step v nekatera področja Evrope. Se ob takih zapisih v času množičnih migracij z Bližnjega vzhoda in iz Afrike pojavlja nevarnost, da arheologija postane orodje politične propagande?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.